Gina
|
V resnici ne vem točnih km, amapk verjetno je tašča cca 160-170 km stran, moj oče pa kakih 70. Oba sta bolana, tašča celo nima nikogar, ki bi jo pripeljal, oče pa pravi, da ne more. v bistvu bi se moral zelo potrudit, da bi prišel, pa se mu ne zdi vredno, saj itak mi pridemo. Pri nas se nič ne kregamo okol tega, ker moj itak h nikomur ne bi šel, še najmanj k svoji mami. Njo obiščemo kake 3-4x na leto, mojega očeta pa cca 1x na mesec. Slišimo se pa itak parkrat na teden po tel. V bistvu kličem jaz. Tega problema, kot ga imaš ti, nimamo. Obiskovanja večkrat si ne moremo niti finančno privoščit. Računaj da samo nafta in cestnine do tašče stanejo cca 9000.- vsakič. Poleg tega si nas niti tako zelo ne želijo videt. moj oče se nas po pol ure naveliča in začne zraven brati časopis, , njegova se pa skoraj nikoli ne usede, ampak še v času, ko smo tam, ves čas puca kr neki. Meni pa to ni ravno zelo fajn. Jaz bi, da bi se ona usedla, pa noče slišat skoraj nikoli. v bistvu nimam občutka strašne zaželjenosti, kaj pa vem. Če bi ga imela, bi se morda pripeljala tudi 2x na mesec, večkrat pa ni možno že zaradi obveznosti, ki jih imamo, niti zaradi denarja. Če bi bila moja mami živa, bi se gotovo videli minimum 1x na teden, njej sem bila pomembna, bi nas želela videt. Aja, če si želite obiskovat starše, pa če si oni želijo enako, se pač razumsko dogovorita, kdaj greste kam, pol pol bi jaz rekla. Čisto super. Veš, otroci res ne morejo biti izgovor, se navadijo vožnje. Neko obdobje sitnarijo, če pa ti vztrajaš, se pa navadijo tudi na vožnjo. Naša ta mala je tolk tulila vedno, pa ritala, ap norela po stolu, pa sirene vklopila na ful....amapk jaz nisem popustila, ker to se mi je zdelo pa grozno, da me bo mala takole izsiljevala. Vozit se je treba pripet in pika in ne moremo se ustavljat na 10 minut zaradi otroka, ki mu nič ne fali. Pa jo je po enem letu minilo. Od takrat naprej se normalno vozi.
|