Vijoličarka
|
Ne mislim pridigati, ampak meni res ni jasno, zakaj se ženska spusti v zvezo z moškim do katerega ji ni kaj dosti. Menda nisi vanj zaljubljena in ga ne ljubiš, 'kot bi bilo treba'. Ampak nekaj ti pa vseeno daje, da si z njim. Kaj je to? Ali so to materialne ugodnosti ali je to samo tako, da ni dolgčas medtem, ko iščeš pravega.
Ne mislim strašiti, vendar to že kaže na določen tip osebnosti, ki se prerada vdaja skušnjavam, udobju in ni pripravljena tvegati. In tak tip osebnosti redkokdaj spozna tisto 'pravo ljubezen za vse življenje', kjer se gre pogosto na vse ali nič, pa četudi ostaneš sam ti 'je dolgčas' za vse življenje.
Tudi tehnofil ima še kako prav, ko pravi, da lahko 'pravi' postane nepravi, celo osovražen, najde se lahko novega, 'še bolj pravega', sploh če ljudje ne znajo trdo delati za zvezo in sklepati kompromisov.
Zanosila si nenačrtovano. Za zaščito si poskrbela, ampak v življenju ni nič 100%. Zdaj je, kar je.
Sama praviš, da nisi dovolj materialno preskrbljena, da bi si lahko privoščila otroka. Pa si se sposobna boriti? Se želiš boriti? Se znaš? Si take vrste človek, ki se bo znašel in priskrbel kar je treba ali si take vrste človek, ki je bolj odvisen od drugih ljudi? Kako vidiš življenje z otrokom: kot nekaj lepega ali kot grozno obveznost? Če si bolj pasivna, odvisna od drugih in vidiš predvsem obveznost, potem najbrž še ni čas za otroka. Sovražila boš sama sebe, mogoče celo otroka, se smilila sama sebi in ne boš srečna.
Kakšen tip človeka je tale tvoj prehodni ljubimec? Bi bil dober oče? S tem ne mislim, da morata zdaj živeti skupaj ampak predvsem je pomembno, kakšen karakter je. Bo dober oče otroku ali se bosta tolkla po sodiščih za minimalno preživnino in se prerekala o obiskih in se, v skladu s priljubljenim slovenskim običajem, dajala čez otroka? Če je človek drugače v redu, še vedno lahko ostaneta prijatelja in otrok bo imel očeta - zreli ljudje se lahko marsikaj dogovorijo. Z njim boš ostala vse življenje povezana, kajti tvoj otrok bo tudi njegov otrok.
Tudi če boš imela otroka, to ne bi smela biti ovira za 'pravega'.
Skratka, pluse in minuse bo treba premisliti. Odločiš se pa lahko samo ti.
Zdi se mi, da se bolj nagibaš k temu, da otroka ne bi obdržala. In s tem ni čisto nič narobe, če se v tem trenutku ne počutiš sposobna tega zvoziti tako, kot je treba. Vse preveč je na svetu otrok, ki si iz takih ali drugačnih razlogov želijo, da se nikoli ne bi rodili.
Če se boš odločila otroka obdržati, ga obdrži iz pravih razlogov in ne le zato, ker imajo drugi take in drugačne probleme in zato ker imajo drugi svoje pojme, kaj je moralno in pravilno in kaj ne.
_____________________________
When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."
|
Natisni
Če ja,potem ga imej.Jaz ti lahko svetujem kaj sem jaz naredila in ne kaj bi.otroka sem rodila in zdaj je že takšen navihanček velik da gre v šolo .
