SanjaS
|
PUNCE, HVALA VSEM ZA VZPODBUDNE MISLI! Malce bom popisala kaj je sledilo. No, naslednji dan po meritvi NS so mi na horionski biopsiji- to je test, ki se šteje med " ta prave" teste,vzeli nekaj horionskih resic (to so resice v jajčnem ovoju ploda), ki imajo enako kromosomsko sestavo kot plod in po 3 tednih bom dobila izvide po pošti. Torej bi to moralo biti najpozneje do 10.4... Gre za invaziven test-se pravi, kakšna 2% pregledanih zaradi samega testa splavi (navidezno več kot pri amniocintezi) v bistvu pa naj temu ne bi bilo tako, ker gre pač zato, da tudi naravno več žensk splavi v zgodnejši nosečnosti... No, jaz po tem posegu nisem. Tako, da je odločitev o življenju še vedno odvisna od izvidov HB... Nekako me pa pri medicini najbolj moti, ker o bistvenih stvareh odločamo nestrokovnjaki, podlaga pa je strokovno mnenje, ki pa ni zanesljivo. A ni to bedna vloga bodočih staršev? Ne veš ali je tisto, kar ti pravijo res in vendar moraš na podlagi tega sprejet dokončno odločitev... Tudi če dobim odlične izvide, zadeva še zdaleč ni končana. Gre namreč za to, da je izjemno povečana NS lahko tudi znak srčne okvare ploda. In to seveda pomeni, da bo treba na polovici nosečnosti na UZ srca ploda, kjer lahko seveda ugotovijo, da ima plod slabo srce. V prejšnjem tednu so me pregledali na različne načine 3 različni ginekologi in svetoval 1 genetik in veste kaj? Vsak je interpretiral tisto, kar je videl, povsem različno. Tudi vsebinsko. N.pr. 1 ginekologinja mi je rekla, da verjetnost 1:2 pomeni, da ima plod 50% možnost za DS, enako je rekla zdavnica-genetik, drugi ginekolog je rekel, da taka verjetnost pomeni 33% verjetnost, torej vsak tretji tak ima lahko DS, tako ali tako je pa naslednji dan NS bila izmerjena več kot 3mm, ne pa več kot 4mm ... Na koncu je tretja ginekologinja rekla, da ta verjetnost tako ali tako v bistvu nima veze in da pozna primere, ki so imeli NS 6 mm ali več (me je zaskrbelo, če je toliko sploh možno) in so ti otroci čist OK.in seveda takoj UZ v roke vzela in v 14 tednu nosečnosti "odmerila" NS 3,5mm.. Kaj hočem pravzaprav s tem popisom dogodkov povedat? Saj ne, da mislim, da so ti zdravniki slabi, sploh ne. Vsi, ki so me dobili v roke so sigurno izredni strokovnjaki in jih s svojega gledišča pacienta visoko spoštujem in vsako njihovo besedo odlično pomnim in jim ravno zato tudi pozorno prisluhnem, a kljub temu nekaj ni pri tem v redu. Pa naj ponovim, ne zaradi njih, ampak zaradi samega pristopa, o katerem oni prav gotovo niso dolžni razmišljat, ker ga standardizirajo drugi, ki pa očitno premalo premislijo. Vsak izmed njih nekako lahko razlaga tisto kar vidi malce po svoje, kar nas, kot tiste, ki naj bi v končni fazi sprejeli odločitev, do te mere zmede, da seveda ne vemo več natanko ali sploh je možnost, da je ta bodoči človek kakorkoli normalen, tudi če je kromosomsko, v grobem prav narejen. Zdi se mi, da je to tako, kot da slepemu videči razlaga barve sončnega zahoda, slepi pa mora na podlagi odtenkov teh barv ugotoviti, kakšno bo jutri vreme. Skratka, stvar je obupna, ker nas stalno opozarjajo, da tisto, kar medicinci ugotavljajo pravzaprav ni DOVOLJ natančno, da bi odločitev odgovorno in mirne duše sprejeli ONI. Tole pišem zato, da bi si mogoče katera, če se znajde v podobni situaciji (srčno upam, pa da take ne bo), s čim iz mojih izkušenj pomagala. Sem pa trenutno bolj kilava svetovalka , ker sama ne vem kaj bi. Še enkrat hvala vsem za dobre misli...
|