Tiamo
|
pogovori, ali tudi z IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen Meni se je začela depresija nekje v petem mesecu nosečnosti. Trajala je do konca nosečnosti, včasih je bilo malo bolje, včasih je bilo praktično nevzdržno. Sedaj sem 3 tedne po porodu in se vsak dan znova bojujem s tem. Zdi se mi, da gre počasi na bolje, ampak potem pa spet pridejo trenutki, ko padem nazaj... Me pa zanima - punce, ki ste šle čez to, ali pa koga poznate, ki se je soočil s tem problemom, kako so vam/jim strokovnjaki pomagali? S pogovori, ali tudi z antidepresivi? Sama sem obiskala psihologinjo v porodnišnici še med nosečnostjo in me je poslala na neke vaje avtogenega treninga, češ da še ni tako slabo. Zdaj spet razmišljam, da bi si poiskala pomoč, pa ne bi rada šla nazaj k njej... Strokovnjaki pomagajo na različen način, odvisno od človeka. prijateljica je nehala dojit in dobila AD. Druga jemlje Bachove kapljice, ki jih lahko jemlješ med nosečnostjo in med dojenjem. Drugače pa AD niso splaba stvar, to so tableti kot antibiotiki, narediti moraš kuro, da se ti povrnejo celice v možganih, ki si jih porabil s sekiranjem in stresom. Veliko ljudi menja AD in pomirjevala, od AD ne rataš odvisen, od pomirjeval pa. AD tudi ne pomagajo takoj, ampak šele po 4-6 tednih, odvisno koliko aksioznosti se je nabralo v telesu. Tako, da punce, k strokovni pomoči, v ZDA ima skoraj vsak svojega prihiatra in ga redno obiskujejo, pri nas je pa to še tako v oblakih, se veliko govori, ne naredi pa nič. Tudi dobrih psihiatrov primanjkuje v SLO, velikokrat ti samo ponudijo tablete.
|