Anonimen
|
mnja ozdravljivo. kaj pa vem. ful morš bit dosleden, pojest sam obrok in nič vmes, in si prit v glavi na čisto da si pojedel to zato ker telo rabi. in ne spuščat obrokov. sladkarije? hm po moje odpadejo, ker bi sam en piškot pa sam še enega in pol kr naenkrat jih zmanjka.... in potem je kriza. in menim, da ni samo to da si debel, pri enih je tud to recimo, da jih vsaka stresna situacija spravi v to da jejo in pol joj zdj bom pa debela....in se grejo zbruhat in potlej čutijo eno olajšanje. ne povejo kaj jih muči ampak to zadržujejo v sebi amapk nekje začne puščat, in potem je tko da al udariš po drugih (koga nadereš) al pa po sebi (eni jejo, eni ne jejo, eni se drogirajo, eni režejo....) skratka. pa mislm da gre tud za to da maš z bulimijo al pa z anoreksijo kt eno kontrolo nad svojim življenjem, vsaj na tem področju si dobr (itak da si dobr tud recimo v službi sam tm te noben ne pohval, vsak pa opazi tvojo hudo postavo).
pr men zdj k razmišljam zkaj se mi je to sploh začel. spomnim se kko mi je mat ene parkrat rekla, pol k sm pršla v puberteto k sm se mal zredila (res nism bla nikol bajsa, sam tkrt dobiš obline pa to...) pa mi je v eni italijanski trgovini (tm imajo itak tako majhne številke, da jih normalna ženska ne sprav gor) rekla, da nj že shujšam, obenem sm mogla pa pri vsakem obroku vse pojest toliko kolikor mi je bilo naloženo na krožnik. in zraven pokasirala komentar da tud če bom mal bl okrogla, da me bo še zmer kdo pogledal. pa ful sm se gibala ne sicer iz tega razloga ampak tko ker mi je blo fajn, ampak kile so blo iste. al pa postava. ni bla debela, ampak kaj pa vem, nabita. al sm pa slišala sošolce in sorodnike kok je ta in ta debel, al pa kok se je zredil, pa nikol ni letel direkt name, ampak jst sm to vzela tko in potem sm nekega dne odkrila to  bruhanje. kile so šle dol, bla sm zadovoljna... fantu sem povedala (bruhat sm začela k sva bla skupi že 2 leti) kaj se dogaja. potem mi je enkrat rekel da tko ne gre več, da gre z mano, sam naj si poiščem pomoč. nisem hotla it in sm mu v solzah obljubila da ne bom več. ampak še. sam da on tega ne ve. zraven jemljem vitamine, in gledam da vseen neki tazga pojem da je tko mal. vsaj neki. je pa res ja. tile mediji so naredili veliko škode. ali pa v revijah tipa anja pa lisa zaslediš nasvete kako shujšati, obenem pa takoj na naslednji strani recept za piščanca v smetanovi omaki ipd. sicer nism še noseča me je pa strah kko bo ko bom. neki bo treba ukrent. res je velik v glavi.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. 
. pa pazla sem, da sem jedla hranljive stvari in ne junk hrane. tisto je ostalo noter. ampak šele zdj sem se začela fuuul obremenjevat kakšno škodo sem naredila s tem. mal se tolažam s tem, da ene nosečnice celo nosečnost bruhajo, pa jim je slabo pa ne morejo jest ipd. ampak ja vem slaba tolažba.
