|
RE: nosečke,ki ste imele predhodno histerosko... 4.12.2005 12:14:32
|
|
|
|
minaja
|
Živjo, jaz sem dala skozi dve HSG (najprej diagnostično, da so ugotovili kaj imam, nato pa čez pol leta še operativno). Za mano je že ena nosečnost (fantek je star 2 leti), sedaj smo v drugo noseči 31. tednov. Vendar ni vse tako lepo kot se sliši. Niso heci te operacije , čeprav nočem strašit. Pušenjak ima še kako prav, da so potem kasneje problemi (čeprav pa tega ne bo rekel za abortuse, kar me zelo moti, saj so to podobni posegi v maternico kot HSG). Kakorkoli, posvetuj se s svojim osebnim G kako velika je tvoja pregrada...nekatere imajo le kakšen cm pregrade...jaz mislim, da se da s takšno komot donositi. Sicer pa je mnenje Pušenjaka, da naj bi se najprej zanosilo, pa tudi če pride do splava je potem HSG po nosečnosti (čeprav neuspešni) veliko manj škodljiva za MV kot sicer. Da ti povem svojo zgodbo. Jaz sem hud primer mame narave, saj sem imela popolnoma pregrajeno maternico (zelo debelo steno med obema votlinama), popolnoma pregrajen MV in pregrado tudi še čez pol nožnice. V takem primeru nismo imeli kaj veliko tuhtati bi ali ne bi, ker bi bile težave že z zanositvijo, donositi pa baje sploh ne bi mogla. Zato sem pač mogla iti na obe HSG še pred prvo nosečnostjo. Operiral me je prof. Tomaževič, ki je največji stručko za te stvari, pa je imel kljub temu velike težave z mojo pregrado, saj je med operacijo v 'moji debeli steni pregrade' nabasal na arterijo, jo prebil in ni mogel potem več delati naprej (če kri zalije maternico, ni več vidljivosti, zato mi je delček pregrade še vedno ostal in sem z njim potem uspešno donosila), ni pa mi mogel po operaciji zaradi hude krvavitve še zašiti MV, kar bi bilo zelo fajn oz. skoraj mus. Po operaciji sem se zbudila v totalno s krvjo prepiti postelji (saj ti pravim, da moja pregrada ni bila hec, tvoja sigurno ni taka), ampak smo preživeli. Po enem letu dela na naši bebiki, smo srečno zanosili, moj osebni G pa se je zelo bal, da bom kljub temu mogoče pozno splavila. No, pa nisem, sem pa samo počivala in večino cele nosečnosti (90%) preležala in PAZI - se kljub strogemu počitku v 26. tednu odprla (to so heci, ki so posledica HSG, MV ne zdrži). V Lj porodnišnici so me kljub pozni nosečnosti (cerklaže se praviloma deljo le do 13.-14.tedna, izjemoma do 24 t) zašili (naredili cerklažo) in tako sem potem do konca nosečnosti le ležala in donosila. Hec je bil spet, ker smo cerklažo prepozno odstranili (ko so se že začeli popadki, torej porod), v 39. tednu in posledica tega je bil spet strgan MV (ki pa so mi ga takoj po porodu v splošni anesteziji zašili). No, druga nosečnost je do 4. meseca potekala gladko, le moj G je rekel, da bova naredila preventivno cerklažo (tako kot pravi Pušenjak, jo je potrebno delati večini nosečnic, ki so imele pred prvo nosečnostjo HSG, sama cerklaža pa pomeni nobenega seksa do konca, večje možnosti za okužbe, vnetja, ker je to tujek na MV, na katerem se bakterije še kako rade zadržujejo, te pa lahko povzročijo tudi splave ali mrtvorojenost ipd. ), no in ko sem prišla v 18. tednu na preventivno cerklažo v bolnico, so ob sprejemu ugotivili, da sem popolnoma odprta (raje ne govorim koliko cm, da koga ne prestrašim), da mi plodni mehur gleda v nožnico in da bom najverjetneje izgubila otroka (MV se je nenadoma sam od sebe odprl, brez bolečin)... panika je bila na celem oddelku, vseeno so poskusili narediti cerklažo in po čudežu uspeli. Detajle ne bom razlagala, bilo je hudo, zelo hudo, na nitki smo bili dolgo časa...pa smo sedajle na koncu 31. tedna. PAZI- od takrat samo ležim in še to z dvignjeno medenico (24 ur na dan, dan in noč, že 13 tednov z glavo navzdol), če si lahko zamisliš. Vse moram narediti na postelji, leže jem, se umivam, lulam...kriza je na momente, ker sem popolnoma nepokretna in me morajo vse drugi poštimat. No, ampak vse za naše , upam, da pridemo še kakšen teden dlje, čeprav mi je sam Pušenjak rekel, naj molim, da pridem do 27.-28.tedna, potem pa še za vsak dan posebej. Tako, jaz sem ti hotla povedat, da so tveganja, da se moraš sama odločit, kaj boš naredila. Jaz sem bila hud primer, ki sem lahko zelo vesela, da sploh imam enega in drugega v busiju, nisem pa imela nobene izbire. Ti jo imaš, presodi. Hočem pa reči tudi to, da se z dobro voljo, veliko potrpežljivosti, željo, pozitivnimi mislimi in molitvami ter ogromno samodiscipline da tudi veliko, če ne vsega, doseči. Držim pesti in upam, da te nisem prestrašila, če je meni uspelo, bo tudi tebic , samo pazi se in ne podcenjuj situacije ter veliko počivaj ko boš noseča (veliko mamic ne počiva, potem pa gre marsikaj narobe). Ležanje oz. vodoravna lega dela čudeže, srečno
|
|
|