CosmoGirl
|
Uff, uff... ful hvala za toliko odziva. Ful ste mi čisto vsi pomagali z vašimi predlogi. Trenutno imam bolj ali manj mirno obdobje, ampak je verjetno to zato, ker sama se že blokiram, da ne razmišljam o tem, hvala bogu pa tudi drugi ne omenjajo situacije, vsaj zaenkrat. Vsi, nekaj podobnega mi je svetovala tudi prijateljica - to da je bolje, da se nekako soočim in sprejmem ta bes in ga izražam, ker bi v nasprotnem primeru lahko postala totalka zamorjen človek (česar pa nočem! Ni vredno!). Vseeno pa sem se odločila, da vprašam, ker me je ravno tega malce strah. Občutek imam, da če bom izražala svoj bes, da bom sama sebe vsakič znova ponižala. Kar se tiče tega, da bi njima povedala, kako sta me prizadela - se strinjam, ampak tega se pri takih osebah, kakršni sta onadva, ne da prakticirat. Samo še fajn bi se jima zdelo. Tega užitka jima pa ne dam. To bi za njiju pomenilo nekakšen užitek, da sta zmagala. Slončica, hehe, ja, jst bi tut komu kakšno klofuto al pa knock-out dala. To bi bil šele užitek. Sam imam raje, da ne vesta, da se še jezim. Vsakič, ko me vidita, sem hladna in ju ne j****. To pa vem, da ju moti. In kar naj jih. Je pa zanimivo to, da je šla ta novica (pač kar sta naredila) zelo hitro naokoli. Heh,... srki, tut jst sem drgač direktna. Povem že kar vnaprej. Sem pa ugotovila, da včasih zgleda res izpadem kot zelo naivna punčka. Fora je v tem, da največkrat kar dolgo požiram. Ko pa je kaplja čez rob, pa tista oseba zve svoje - in takrat je za njih šele šok. Naivna punčka postane kar naenkrat zver - in takrat me pustijo pri miru. Tu je pa bila najbrž drugačna situacija, ker sem res najmanj pričakovala ta nož v hrbet od njega. tanikaa, hehe, ne ne, lepota pa ni vredna takih osebkov - daleč od tega. Tale psihološki pristop je sicer kar zanimiv. Zaenkrat pa še nisem pripravljena na to fazo, ker mislim, da bi še vedno imela občutek, da se ponižujem. Hvala bogu sem v tej situaciji imela priliko, da sem njemu povedala, kar sem mu hotela povedati - vsaj to. Mogoče mi bo ta pristop prišel prav kasneje. Ampak dobra ideja! janapan, jst sicer za maščevanje nisem, ker imam že kar nekaj časa prepričanje, da je še vedno obveljalo naslednje: What goes around, comes around! Je pa res, da me včasih prime, da bi opravljala, me pa mot tle to, da se pol jst čutm kot slaba oseba. Go figure! No ja, ok, sej včasih še vseen to prakticiram - sam da vn spravim. Kuba, ja tut ta faza pride. Zmer se najde nekdo iz familije, ki bo to osebo zagovarju. Pa zanimivo je glih to, da ravno ta oseba ve, da maš prav, da res ni prav, kar je sestrična naredila. In ja, te totalka razp****! Ampak potem še zmer vem, da jo zagovarja samo zato, ker noče, da bi kdo v familiji imel kaj slabega o temu delu familije za povedat. Doseže pa s tem čist nč ne. Če druzga ne, ker je situacija kristalno jasna. Ogorčeni so nad njenim dejanjem. In ja, hvala, ful si pomagala. Se vsaj ne počutim jst čudna - pač da nisem edina. Tjazy, zaenkrat prakticiram samo eno napravco za telovadbo, ki mi zaenkrat ful pomaga - naprava za trebušnjake. Sicer se včasih prou prisilim, da jih grem delat. Pa grem še zmer vsak večer in še vsakič je užitek - fizični in psihični. Ja, bi pa šla enkrat laufat, sam po ravnem - pri nas je pa bolj malo ravnega za laufat - no ja, vsaj jst ne vem za kak tak plac. ZARA, fuuuul hvala! Jst tut to upam. Ugotavljam, da bom morala zbrati nekaj poguma in se pač prepustiti besu takrat, ko ga začutim. Že sedaj najdem veliko stvari, v katerih vem, da ju prekašam, in tut to mi ful pomaga. Tut pogovorov sem dala že veliko skozi in moram priznati, da so mi ful pomagali. Edino, kar je, je to, da včasih dobim občutek, da se moram zagovarjati, in to mi ne paše. Če si prizadet, res ne vem, zakaj bi se moral. Sem pa survivor, to vem, da sem! Fuuuuuuuuuuuuuuuul hvala vsem!!!
|