žanai
|
Moja starejša hčerkica (3 leta) se tudi nimarala vozičkat kot dojenček. Ji je bilo dolgčas. Nekaj minut je zdržala, potem pa jok. Pa sem vztrajala. V glavnem sva šli ven na krajši sprehod in pa takrat, ko je bila zaspana in sem se vsakič morala namatrat, da je zaspala (dude ni marala). Je bilo pa vsak teden lažje.
Ko je bila večja sem jo poskušala v vozičku na 100 načinov zamotiti z raznimi zanimivimi igračami, če jim sploh lahko tako rečem. Včasih sem jih morala menati na 5 minut. Navadne igrače so ji bile dolgočasne, hotela je imeti tiste stvari, ki sem jih uporabljala sama (npr. zavojček robčkov, ki ga je mečkala in poizkušala odpret in vse robčke ven zvlečt...ali pa plastenko vode, v katero sem dala malo kamenčkov, bleščic ali pa prila, da so nastali mehurčki in jo je veselo stresala... ali pa sem ji kaj navezala na vrvico in je to metala ven iz vozička in potem za vrvico vlekla nazaj... se ne spomnim vsega, ideje sem dobivala kar sproti, ker se je igrač hitro naveličala. Vedno sem imela s sabo eno torbo za previjat in eno z igračami. Včasih pa nič ni pomagalo in sva se nosili v štorklji.
Ko je bila še večja in je že lepo sedla v vozičku pa sem jo zamotila z opazovanjem okolice... veliko sem se pogovarjala z njo, vedno sva iskali kje je kakšen kuža, ker jih je imela noro rada...
Zdaj pa imamo drugega dojenčka (fantka, 5 mesecev) in zgodba se ponavlja  Problem je le, da ga z igračkami zaenkrat težko zamotim ker je še bolj nespreten z rokicami in se še matra ko ima kaj v roki in si ne zna dati v usta kot bi hotel, potem se pa dere ko mu ne rata. Zato zaenkrat ostajava pri krajših sprehodih. Ampak jaz bom vztrajala kot sem pri ta prvi, ker ven bomo hodili.
Pa še za hec: ko je bila naša prva punčka stara 10 mesecev, sva bili na sprehodu in je že lepo sedela v vozičku in se z nečim igrala. Pa pride mimo ena mamica z mlajšim otrokom v vozičku, ki se je drl. Pa mi reče: "Kako pridnega otroka imate, ko se takole lepo vozi v vozičku, moj se pa noče." Pa sem se samo nasmejala, ker se mi ni dalo razlagat in si mislila, bolje da ne ve, kaj vse sem dala skozi, da sem to dosegla.
|
Natisni
. Pri nas je še notri ne moreš dat, ker pač stegne noge, je čist trda in se odriva od vozička ter se kot opica oklepa mojega vratu. Če pa slučajno rata, pa vrešči, vrešči, vrešči dokler ne bruha 
. No, ima pa tudi svetle trenutke, ko se nič ne dere, gloda skorjico kruha in gleda okoli sebe 
, pa čeprav so redki in kratkotrajni
