Alfabeta
|
IZVIRNO SPOROČILO: ThinkPink V vrtcu ne uživa najbolj, saj me vsak dan prosi, če bi lahko bila doma, pravzaprav se mi zdi, da v vrtcu samo nazaduje - letos je celo nehala govoriti v vrtcu. V vrtcu se torej ne čuti dovolj samozavestno ali je v taki skupini, ko imajo same male pretepačice ali kaj, medtem ko je ona za svoja leta bolj razumska. Ko pridemo med druge otroke na igriče, pa je sproščena, zna sodelovati, celo sama prevzema "nalogo" in pazi na mlajše. Jaz če bi lahko, bi jo izpisala iz vrtca in bi jo dala eno leto pred šolo, da se navadi rutine. Meni osebno se ne zdi socializacija v teh letih toliko pomembna. Ta temeljna socializacija tako poteka znotraj družine. Fajn je, če ima otrok stik z drugimi, ni pa nujno, da ga dobi izključno v vrtcu. Če ste doma kje blizu otroškega igriča, jo pelješ vsak dan in se lahko več kot naigra z drugimi. In kaj se več nauči v vrtcu kot doma, razen tega, da si se primoran braniti, ko te neki agresivni mulc tebi nič, meni nič, brcne, potisne, vgrizne... Pa da se moraš grebsti, da prideš do soka, na katerega se vsipa 19 otrok na enkrat, drugače boš ostal žejen... Kaj vem. Jaz sem hodila samo v malo šolo in ne v vrtec in sem se prav lepo znašla v OŠ. Ne vem, zakaj in kdaj je postalo tako moderno, da se o otrocih, ki ne hodijo v vrtec govori kot da so nesocializirani, čudaški, nesamostojni, nedružabni....Po mojem mnenju je privilegij, da je otrok lahko čimdlje doma, saj v tem odbobju poteka tako velecenjena in opevana socializacija znotraj družine in ne v neki institiciji. Socializacija pomeni mnogo več kot le to, da se otrok nauči igrat s sovrstniki. V obdobju primarne socializacije se otrok mora naučiti kaj je prav in kaj narobe, v naši družbi, ne pa tega, da bi tudi on imel fensi Hallo Kitty majčko, ker drugače, se ona mala frajerka iz vrtca ne bo igrala z njim. In še nasvet - naredi to, kar meniš, da je dobro za TVOJEGA otroka in ne kar pravijo sosede, tetke, mamice... Vidiš jaz bi jo pa, v nasprotju s tabo, ravno iz tega razloga pustila v vrtcu. Predvidevam namreč, da bi se stvar ponovila tudi v šoli. Sploh ker je v prvič ratalo, bo pa ja še v drugo....je pa normalno, da je raje doma kot v vrtcu. Tudi ti si verjetno raje doma kot v službi, ali pač ne? V vrtcih je red, je rutina, se je treba nekomu prilagajati, pa naj bo to otročkom ali pa vzgojiteljici, ampak je treba nekaj dat za to. Doma pa ponavadi ni tako... Pa tudi ne strinjam se, da če otroka pelješ na igrišče, da se igra z vrstniki da je to primerljivo z družabnostjo v vrtcu. Eno je sproščena igra, drugo je pa ko moraš sodelovati pri tem,...Mislim, da je ravno to, da mora počakati na vrsto, pa magari 19 otrok, del vzgoje, del nauka za življenje, da je treba počakati, da je strpen,.... (pri nas se ne vsujejo vsi na enkrat, ampak morajo počakati, imajo red) Poleg tega, dvomim, da vsega kar se naučijo v vrtcu lahko daš doma. Ok, če si ti z njo, zase veš...pri nas recimo bi bila opcija babica, potem je pa to samo varstvo in ni drugega. Morda bi se naučil še kako pesem, pa okopavati vrt bi tudi verjetno znal pri 5-6 letih, kaj več pa že ne.... Je pa zato prišel v šolo s predznanjem, kar ogromnim in meni je to del pomembnosti vrtca. Predvidevam pa da si približno 25-30 let stara, torej v časih ko smo bili mi majhni ni bil tolikšen % otrok v vrtcu in res ni bilo nič nenavadnega če nismo bili prej nič v vrtcu. Tudi jaz sem bila samo v mali šoli, vendar pa svojega otroka nikakor ne bi dala v šolo direkt, brez vrtca. Zakaj, so ti pa že vse predhodnice prej povedala tako da se kar strinjam z njimi. Sploh kar se bolezni tiče. Sicer pa je že sam vstop v šolo zelo velik korak za večino otrok, za povsem prvič je pa po moje oreng skok, tak težak.... Ampak tole je samo moje mnenje, ne trdim da je pravilno.
< Sporočilo je popravil Alfabeta -- 11.8.2011 19:52:03 >
|