ronja
|
Ko sem bila zadnič povabljena na poroko sploh ni šel z mano:S:(
Moji tudi jutri ne bojo šli z mano, vse tri bom doma pustila . Vem, da ne bi prav nič uživali tam, sploh nisva za te ceremonije in se mi ne zdi nič narobe, če se oni doma zabavajo po svoje. S tem ni nič narobe, če si sama na poroki, problem izhaja od drugod - da bi si ti tudi tega želela - in ti je to tudi jasno. Ko boš ta občutek in otroke imela, ti bo verjetno kdaj še prav prišlo, če boš lahko sama brez otrok na poroki, da ti ne bo treba non stop za nijmi skakat;).
Kako je to potekalo pri vas? Ali bo kdaj drugače?
Pri nama je šlo vse spontano: bila sva skup, bilo je fajn, pa sva si želela bit še več, skup, bila še več skup, je bilo še bolj fajn, pa sva oba nekak vedela, da bova šla potem tudi uradno skup živet (prej sva živela v nekem ala študentskem domu pri meni v sobici, on je hodil domov bolj tako tako, spal je vedno pri meni, kuhala sva si skup, skratka, bilo je res vse spontano) in ko se je ponudila prilika (stanovanje), sva jo tudi izkoristila - si uredila to stanovanje in se preselila skup. No, potem sva imela končana faksa, oba službi in kolikortoliko urejeno stanovanje in sva si rekla, da zdaj pa si lahko privoščiva otroka, za katere sva itak vedno vedela, da jih bova imela in se že prej pogovarjala o tem - sva se pa oba strinjala, da bi rajši prej skup živela, na svojem, pa mela neke prihodke - sva bolj ziheraša... kar se tega tiče, sva bila zelo na isti frekvenci in je bilo prav fajn - nimajo pa vsi te sreče, ker je dejansko sreča, da se želje tako do meseca pokrijejo... No, potem sva naredila Ronjo in kmalu zatem še Lejlo, ker sva vedno vedela, da bova mela več kot 1 otroka in sva tudi oba rekla, da najboljše, da je čim manjša razlika. No, za tretjega se je bilo malo težje odločit, ampak ko sva se (tudi skupaj), je tudi takoj zgrabil šanso in zdaj ga čakava (upam, da dočakava). Ampak kot rečeno - ne gre povsod tako "smooth", vem, da imam srečo in to, da se ne pokriješ v nulo v tajmingu, ne pomeni, da nista za skup - samo malo je treba "uskladit ure".
Do poroke pa nobenemu od naju ni, se nama ne da vsega tistega cirkusa zganjat, pa še kup stroškov, pa nič ne bi imela od tega (midva, ker nama pač ne pomeni - nekaterim to pomeni in jim potem vse to tudi nekaj da) - midva pa rajši šparava za večje stanovanje (ko bomo pa to imeli in odplačali kredit si bova pa rajši kaj drugega privoščila za ta denar). Tako da midva veselo živiva na koruzi z dvema punčkama zaenkrat .
Saj ne da jim zamerim, ampak rada bi družino in smeh otrok v hiši.
A se on noče samo poročit ali tudi otrok noče? ker recimo midva sva oba taka, da si res ne želiva poročit (ok, če bi si on zelo želel, bi se pač poročila - njemu na ljubo in obratno, če bi si jaz zelo želela, ampak si pač noben od naju ne želi). Ker če je samo v pildku fora, potem ni problem. Če pa si ne želi družine, skupnega življenja s tabo... potem pa seveda je velik problem. Pogovorita se iskreno o tem. Midva sva oba vedela, da si otrok želiva in to je bilo obema dovolj. Ti si sicer res močno želiš poroke in ti to predstavlja eno varnost, pripadnost... tako ad bo verjetno težje... Ampak vsekakor se splača pogovorit, da vsaj veš, a si tega v splošnem želi in samo ne zdaj, ampak recimo ko dobi službo ali kaj takega ali se sploh ne vidi v tem oz. je to še tako zelo v megli, da nima smisla čakat.
Fajn je pa, da sta si partnerja na jasnem o teh osnovnih željah že predno zveza postane zelo resna - saj navadno to pride mimogrede - jaz se ne spomnim, da bi kdaj kdo od naju namenoma odprl temo: otroci, poroka... Enostavno pogovor nanese na to in vsak pove svoje mnenje in itak veš, kako drugi misli, čuti. Tako da sama nisem bila nikoli v zvezi z nikomer, ki si ne bi želel imet nekoč otroke z mano (v bistvu bi jih mela tudi unadva že kmalu/takoj, če bi bila jaz za ali bi se zgodilo).
Podpis pod picolo, do zdanje pike.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Natisni
Se je tudi že zgodilo, da naju enostavno niso povabili. Saj ne da jim zamerim, ampak rada bi družino in smeh otrok v hiši. 
Isakala sem nasvet dobila pa zbadljiv in odgovor ki nima veze s tem. 
malenkost
On bi kar še čakal, da bodo boljši časi in ne vem kaj. V bistvu pa je bil na tem področju čisto neodločen. 
. Tako da želja se mi je uresničila, kaj je bil povod za to (ali njegovo lastno prepričanje ali strah) pa me ne zanima. Aja pa zaprosil me ni ne vem kako romantično - pravzaprav mu je bilo tako zoprno ker ni vedel kako se lotiti, da je bilo prav očitno. Čeprav meni to ni pomenilo toliko kot to, da se hoče poročiti. Aja pa poročil se je meni na čast in ne zato ker bi poroka njemu kaj pomenila - čeprav sedaj priznava, da je vesel, da se je poročil, ker je precej lepše sedaj. 
če ti partner tega ne daje, nekaj manjka (kakor je rekla malabiba30).
) bom rekla, da življenje pač ni pravljica. Včasih v šali pravim mami, kje je tisti princ o katerem vsi govorijo, da obstaja ( da ne bo pomote doma imam pravega kralja 
)? Ena velika laž, a ne princeske, ta princ?
