Doll
|
malce branja PREHRANJENOST MATERE IN DOJENJE Znanstveniki so že večkrat preučevali vpliv materine podhranjenosti na materino mleko, kakovost in količino materinega mleka ter posledice na rast otrok in njihovo zdravje. Kadar govorimo o lakoti in podhranjenosti, je potrebno upoštevati še vrsto drugih činiteljev, kot so koriščenje, dostopnost in razpoložljivost hrane. V medijih pogosto vidimo posnetke podhranjenih ljudi in dejstvo je, da se lakote dogajajo ter da veliko ljudi nima zagotovljene hrane vsak dan. Tudi kadar je hrana na voljo, se zgodi,da ne pride do vseh, ker je predraga, zaradi kulturnih prepričanj (pri nekaterih narodih se najprej najedo možje in otroci moškega spola, šele na to pridejo na vrsto ženske) ali političnih problemov. Zgodi se tudi, da imajo ljudje sicer dostop do hrane, a zaradi npr. kronične driske njihova telesa ne morejo absorbirati hrane, ki jo potrebujejo. Raziskovalec Robb Davis se je osredotočil na štiri države: Mali, Ugando, Benin in Haiti. Vse te države imajo izredno visoke stopnje umrljivosti otrok v starosti od 6. do 11. meseca in veliko otrok, ki so od tega obdobja naprej zakrneli v rasti in razvoju. Stopnja dojenja do petega meseca starosti je 98%, nato pa izrazito hitro pade. Najpogostejši vzrok za visokosmrtnost, zavrto rast in razvoj pri otrocih, starih od 6.do 11. mesecev je prav v nizki stopnji polnega dojenja v teh državah. Nezanemarljivi vzroki pa so tudi: malarija, druge infekcijske bolezni, dostopnost, koristna raba in kakovost hrane. Ženske, ki živijo v okoljih, ki je revno z naravnimi viri in hrano, se soočajo z nedostopnostjo hrane, pomanjkanjem ekonomskih vidikov, da bi same proizvajale hrano, s težkim fizičnim delom, ki časovno tudi onemogoča proizvodnjo hrane (nošnja vode iz več kilometrov oddaljenih vodnjakov) in neizučenim zdravstvenim osebjem, ki ne znajo pomagati pri težavah z dojenjem, V svetu obstaja splošno mnenje, da laktacija povečuje prehrambeni stres pri podhranjenih ženskah, še posebej, kadar se pokriva še z morebitno naslednjo nosečnostjo (v zadnjih dveh trimestrih). Večina žensk v času laktacije tudi hujša. Laktacija in materina podhranjenost podaljšata čas laktacijske amenoreje po porodu, kar sicer močno pozitivno vpliva na časovne razmake med porodi in večje možnosti za prehrambeno okrevanje (da se mati prehranjuje spet normalno). Za ženske, ki ob menstruaciji izgubijo veliko krvi, je daljši čas laktacijske amenoreje (poporodne odsotnosti menstruacije) zelo pozitiven. Količina železa, ki ga mati izloča v mleko ves čas laktacije je daleč manjša kakor količina železa, ki ga mati izgubi ob samo nekaj menstruacijah. To dejstvo je za slabo hranjene ženske zelo pomembno. Poleg tega imajo ženske med dvema otrokoma večjo starostno razliko, kar tudi močno pozitivno vpliva. Kako torej materina dobra/slaba prehranjenost vpliva na laktacijo? Leta 1993 so znanstveniki iz International Dietary Energy Consultancy Group objavili rezultate dvajsetletnih raziskav. Njihove ugotovitve, povzete zelo na kratko so bile naslednje: »Človeška laktacija je zelo krepak in vztrajen proces, na katerega prehranjenost matere nima bistvenega vpliva v krajših obdobjih (do enega leta).« Vpliv podhranjenosti na laktacijo se kaže le, kadar je podhranjenost izrazito huda in dolgotrajnejša (daljše obdobje dobesednega stradanja). Za večino ljudi pa so obdobja stradanja ponavadi krajša obdobja, odvisno od letine, letnega časa ali pridelka ter tudi dostopnosti pomoči. Pa še takrat so ženske sposobne v prvem eltu po porodu proizvesti mleko, ki pokriva v povprečju 69% otrokovih prehrambenih potreb. Znanstveniki, ki so preučevali laktacijo na področjih, kjer je stradanje in lakota zelo pogosto (v državah podsaharske Afrike) so odkrili, da tudi hujša obdobja lakote nimajo bistvenega vpliva na kakovost in količino materinega mleka in nimajo bistvenega posledičnega vpliva na rast in razvoj otrok. Zelo opazno je bilo dejstvo, da kljub slabi prehranjenosti in manjšim zalogam v nosečnosti, ženske proizvajajo mleko, katerega kalorijska vrednost je primerljiva z mlekom normalno prehranjenih žensk. Rezultati nekaterih raziskav, a ne vseh, sicer - kažejo na to, da imajo podhranjene ženske mleko, ki ima nižje vrednosti maščob. Med obdobji sezonske lakote lahko ženske začasno proizvajajo manjše količine mleka, toda povezave, da to vpliva na nazadovanje pri rasti in razvoju otrok niso bile dokazane. Zato so nekateri znanstveniki domnevali, da imajo ženske v stanju laktacije v svojem telesu nekakšen mehanizem, ki v tem stanju zmanjša njihovo energijsko potrošnjo ali nekakšen mehanizem, ki poveča izkoriščenost materine presnove. V številnih letih raziskav in ob številnih primerih se je pokazalo, da je proizvodnja mleka kljub izrednim pogojem lahko izjemno učinkovita. Biološka vpliv materine podhranjenosti ima torej zelo majhen vpliv na laktacijo. Kljub temu obstajajo povsod po svetu številnimi miti in predsodki, v katere verjamejo mnogi ljudje: da dojenje matere izčrpava in da ima slaba ali nepravilna prehrana matere velik vpliv na kakovost njenega mleka. Prav zaradi teh prepričanj, so v mnogih državah in kulturah zdravniki priporočali hranjenje po steklenički. Zaradi teh prepričanj so marsikje po svetu potekale posebne akcije »nahranimo matere in posledično tudi dojenčke«. V deželah, kjer je veliko revnega prebivalstva si le ti dohranjevanja mater in otrok niso mogli privoščiti. Ko so v te dežele pošiljali hrano za pomoč, so bile ponavadi ženske in otroci tisti, ki so od nje dobili najmanj. Pomoč v obliki prilagojene hrane za dojenčke pa je povzročila, da je čas trajanja dojenja zelo upadel in so otroci začeli dobivati drugo hrano mnogo prezgodaj. Poleg tega v večini dežel tretjega sveta ne morejo zagotoviti pogojev za varno in zdravo hranjenje dojenčkov: čiste vode, energije za steriliziranje, čistoče, ter denarja za nakup prilagojenih mlečnih izdelkov - kar je peljalo v drastično povečano smrtnost majhnih dojenčkov in otrok. V obdobju od leta 1978 do 1985, so v Jemnu zdravstveni delavci verjeli, da je podhranjenost žensk najpomembnejši vzrok za strmo povečanje hranjenja po steklenički v sedemdesetih letih. Toda dejstva kažejo prav nasprotno: v tistem obdobju se je v Jemnu zelo povečal prihodek in so bile ženske so celo bolje prehranjene kot prej. Kljub temu, da so dodatno hranili podhranjene ženske, kar ni imelo bistvenega vpliva na proizvodnjo in kakovost mleka, in ob agresivnem marketingu nadomestkov materinega mleka, kar je močno znižalo število dojenih otrok in čas trajanja dojenja, je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da je večina teh žensk tudi zato prekmalu ponovno zanosila. V zahodni Indiji, je dr. Ted Greiner leta 1975 zajel v svojo raziskavo 200 mater in otrok, starih od enega do dveh let. 99% teh otrok se je polno dojilo dva tedna, nato se je dohranjevalo po steklenički in dojilo do sedmega meseca. Ko je dr. Greiner spraševal te ženske, kaj bi bilo, če bi se otroci polno dojili najmanj štiri ali pet mesecev, je 69% žena odgovorilo, da bi bilo to za otroka najbolje in le 10% žensk je odgovorilo, da bi bilo dojenje nezdravo za otroka. Ko jih je dr. Greiner vprašal, zakaj otrok ne dojijo tako, kot menijo, da bi bilo bolje, je bil najpogostejši odgovor: »tega si ne morem privoščiti«. Razlaga za ta verovanja je zelo banalna, saj so vse matere v porodnišnici prejele brošuro proizvajalca nadomestkov materinega mleka (in to so bile tudi edine informacije, katere je imelo tudi zdravstveno osebje v porodnišnicah), kjer je bilo napisano, da doječa mati potrebuje dnevno 3000 kalorij. Poleg so bile narisane velike slike mesa, rib in mleka, kot primer zdrave prehrane, ki naj bi jo doječa mati morala uživati. Veliko žensk je navajalo informacijo zdravstvenega osebja, da morajo one same piti mleko, če želijo imeti mleko za svojega otroka. V deželi, kjer so krave svete živali in kjer mleka v taki obliki ne pijejo, so matere raje dajale mleko svojim otrokom, kot da bi ga morale uživati one same. Ob informacijah, da je materino zdravje in prehranjenost bistvenega pomena za laktacijo, je veliko žensk izgubilo zaupanje v svoje naravne sposobnosti telesa in menijo, da ne zmorejo proizvajati dovolj mleka ali dovolj kakovostnega mleka za svojega otroka. Ta prepričanja soše dandanes močno prisotna tudi v naši kulturi.
|