Gina
|
Česa te je pa sploh strah? Edina osba s katero si ves čas skupaj, si ti sama. Od rojstva, ap do smrti. Edina. Torej se začni imeti rada. Strah te je biti sama s sabo, brez družbe? Kaj pa ti daje družba, česar sama nimaš, razen nemira, dogajanja? Razmisli, kaj te veseli, kaj rada delaš, a boš vmes ta čas brala, da ti bo luštno, hodila na sprehode, visela na računalniku, šla na fitnes, z rolerji okrog, v hribe, plavat na bazen, ma kaj vem kaj vse ti je lohk fajn. Naredi si fajn. A te je strah biti sama v hiši, da se ti ne bi kaj zgodilo? Kaj se ti sploh lahko zgodi? Po zakonu povprečja je zelo zelo zelo malo možnosti,da bi ravno tisti dan kdo hotel tebi kaj narediti ravno v vaši hiši. Zakaj le, če pa ima hiše, ki so prazne. Roparjem ni luštno ropat v polnih hišah, ni jim luštno se borit ali komu kaj naredit, rajši imajo mir zraven, ko delajo oslarije. Kaj drugega bi se ti sploh lahko zgodilo? Pojdi po celi hiši, ko boš sama, pa preglej vsako omaro od znotraj, pa pod vsako posteljo poglej, da boš videla, da ni ničesar tam. No, razen zraka. Tega pa imaš čist rada. Razumsko moraš reči naredit. In res je skrajni čas, da se v roke vzameš. Meni se tak hud strah tudi ne zdi glih čist običajen. morda bi si pa res strokovno pomoč poiskala. Takole zelo odvisen bit od družbe je zasvojenost in velika nesamostojnost, nezaupanje vase, ki bi ga bilo fajn spremenit v kaj bolj spodbudnega. Kaj pa vem. Jaz bi šla do zdravnika.
|