brblja
|
Pozdravljeni vsi uporabniki tega foruma,
Sem nova, in sem se prijavila v ta forum z namenom, da vas prosim za nasvet. Brala sem vaše teme in vidim, da ste tukaj ljudje z takšnimi in drugačnimi težavami.
Tudi moje življenje ni nič drugačno. Ampak imam problem, katerega sploh ne vem kako naj rešim. Sem poročena in mamica male punčke stare 7 mesecev. Živiva pri njegovih in čeprav imava urejeno svoje stanovanje v mansardi so non stop prisotni. Vmešavajo se v vse, sploh pa zdaj ko se nama je rodil otrok. Ne prenesem jih več. Če na primer pridejo k nam potrkajo in niti ne počakajo ali se bo kdo oglasli ali ne vstopijo, se zgovorijo da so prišli pogledati "tamalo" in čeprav vidijo da jo hranim ali, da je komaj jedla in jo pač pustim še nekaj minut, da ne bruha jo kar brez vprašanja vzamejo. Partnerjeva sestra je še najhujša, bolestno se maže z različnimi kremami (res ne pretiravam) vsakih 10 minut in zato sem jo na začetku že prosila naj jo ne poljublja na lica in ona to seveda dela nalašč. Kadar koli pridejo morajo vsi pošarati po njenih ustih, da vidijo ali ima že kakšen zobek in to delajo vsak dan, kot da me na bi mogli preprosto vprašati. Njegov oče pa se vtika v prav vse. Vse mora vedeti s strani najinih financ, koliko sva za kaj porabila in vedno zahteva da pošiljava denar za družini njegovega brata in sestre, ki živijo v Bosni. Njegova sestra se je zadolžila za nekaj tisoč eurov, in od nas vedno zahteva naj pošljeva zdaj 500 eur, zdaj 200eur, kot da bi nama padal denar z neba. Na zadnje se je spomnil, da je nečakinja bolna (to je sicer res) in da nujno rabi za operacijo 2000 eur, seveda sem gledala v korist ubogega otroka in sva poslala midva nekaj denarja in še moji starši in še prijtelji katere sem prosila z namenom da bi pomagala tej punci. Na koncu sem izvedela, da so seveda denar zopet porabili zopet za odplačilo dolgov, in me je prav sram da sem bila vpletena v takšno laž. Kadarkoli mora tast na pot zahteva od naju avto, ker naj njegov ni dovolj izpraven za na pot. Mene stalo sprašuje kam grem, kdaj bom prišla, zakaj zamujam... Najbolj pa me moti to, da moj partner ne stoji meni ob strani in na res že obupano prošnjo, da se preselimo kamorkoli drugam, me ne podpira.
Drugače se imava zelo rada in glede vseh drugih stvari se lepo meniva in upoštevava mnenja drug drugega, ko pa je beseda o starših pa se nikakor ne moreva zmeniti. Povedala sem mu že, da ga bom zapustila, če ne bo kaj ukrenil glede tega, pa mi odgovori naj potrpim, dokler si ne kupiva (podnajem pri njemu ne pride v poštev) stanovanja. Kako le, če vse prihranke porabi njegov oče. Mislim, da mi ne verjame, da ga bom res zapustila. Ampak moja čustva se že ohlajajo in resno razmišljam o razvezi.
Če je morda imel kdo podobne težave, naj mi prosim odgovori; tudi tisti, ki menite, da imate dober nasvet za me.
Hvala z posluh in lep dan,
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
), da se bom obnašala tako kot bodo oni zahtevali, da ne bom imela časa za počitek po službi in študiju (ker je dela okrog hiše še pa još
), sem v sebi norela. In izbruhne. In potem delaš kontra. Ona širi okrog bedarije. Skozi okno preverja, kaj počnem. Vstopa v stanovanje brez trkanja, ker smo DRUŽINA. Si lahko zamisliš? 
