Anonimen
|
Že prej se je dogajalo, da se je ponoči zbujal, ampak sva mu dala dudo in je lepo zaspal nazaj... Vsi problemi so se začeli nekak v obdobju, ko se je začel postavljat na nogice in je bil v svoji posteljci v sekundi pokonci. Dolgo časa smo imeli to finto, da je zaspal v najini postelji (brez problema, vendar je moral bit eden od naju zraven), potem pa ga je ati odnesel v njegovo posteljco, ko sva šla spat. No in hkrati s tem vstajanjem je ravno sovpadlo obdobje, ko je ful dobival zobke, bil je dosti prehlajen, ponoči se je začel vedno več prebujat in jokat, zato sva ga vzela k sebi oz. pustila, da spi pri nama do jutra. Če je bila to napaka, ne vem, ampak bilo je veliko lažje nama in njemu, da sva ga takoj pomirila (ker sva bila ob njem) z dudico in pleničko, kot pa še dirkala do njegove sobe in ga pomirjala (ker takrat pa je bil že sovica in so bili še večji problemi).
In kakšen mesec nazaj je kar naenkrat prišlo obdobje, ko nikakor ni mogel več zaspat. In ga je ati začel dajat na svoj prsni koš in ga zibat, pa je nekako šlo. Prvi problem se je že pojavil, ko mami ni bila tako uspešni v tej novi "rutini" - očitno mu ati bolj odgovarja in tako je z njim od takrat hodil spat bolj ali manj ati. Potem so se začeli isti problemi tudi skoz dan, ko je bilo treba spat. Ne vem, kaj naj. Tuhtava, da preveč spi, ampak je tako utrujen, da enostavno mora spat, ker še samo tečnari (spi cca 3 ure na dan - 3x po 1 uro in ponoči cca 11 ur). Vidim, da se mu ritem spanja počasi spreminja, da je zjutraj npr. dlje časa pokonci kot je bil prej (prej se je zbudil in šel po 1 uri spet nazaj spat za 1 uro, zdaj pa zdrži že tudi po 2-2,5 uri), zvečer pa nam nekako ne uspe biti dlje časa pokonci (ob 19h je koma, zaspati pa ne more in ne more).
Ja, tudi to tehniko sva preizkusila, da bi do konca utrudila, ampak včasih pali, včasih je pa prava nočna mora, ker se samo še tuli od utrujenosti. CIPRESA, hvala za nasvet, ampak imam takega živčka, da ne bi niti 1 min sedel v mojem naročju, še manj pa z igračo v roki. Bi že splezal s kavča in jo nekam ucvl. 
ZARA, saj sva to tudi že dala skozi, ampak ko se 1x začne tulit se tako tuli, da naju sploh ne čuje. Sem mu že pela, mu tiho prigovarjala, ga božala, ckrljala v naročju, masirala po hrbtu.... par minut je pri miru, potem pa hop pokonci kot strela iz jasnega in se začne obračat, dvigovat, plazit po postelji, hoče dol, pa ven iz sobe... če ga dvignem k sebi in položim nazaj na posteljo, se začne tuljenje (ker ni po njegovem)... Otrok se bi blazno smili, ampak midva sva že hudo izmozgana in ves čas samo še moliva, da je to res samo eno izmed obdobij.
Potrebujemo neko rutino, ampak ne vem kako, kje začet... Ne bi ga rada pustila se jokat (to sva že tudi poskušala, pa se je meni skoraj srce pretrlo, ker tako neusmiljeno joka kot da se ves svet ruši nanj, da na koncu niti dihat več ne more od hlipanja  )... Ne obstaja noben drug način? 
|
Natisni
in mislim, da me je že začel izkoriščat. 
Bo treba drugo taktiko udarit... 
