ronja
|
Nisem samohranilka, sem pa bila do zdaj 2x sama z malima na morju (prej nisem imela otrok): predlani 1 teden, stari sta bili takrat tavelika 2 leti, tamala pa pol leta, lani pa smo bile same skoraj 2 tedna, stari sta bili pa 3 leta tavelika in leto in pol tamala. Prvič je bilo res ultra naporno, ker tamicena ponoči ni veliko spala (od 22:30 ali 23h do 4h ali 4:30), pa še vmes se je dojila, tavelika pa podnevi ni spala, skratka bili sta zelo nesinhronizirani in jaz sem bila totalno neprespana in lačna ves čas - sem shujšala par kil v enem samem tednu. Ampak to pri tebi ne bo problem, ker imaš samo enega otroka, ki verjetno normalno spi ponoči. Drugič je bilo pa že super, čeprav sta bili še relativno mali (leto in pol in pa 3 leta). Bili smo na vikendu, kjer sem sama kuhala in vse, vendar je vseeno lažje kot doma: ker je velika hiša (no, baje ni velika, ampak za naše razmere je velika) in je tooooliko prostora, pa vrt in se malidve lahko zaigrata zunaj, medtem, ko jaz kuham, itd... Sicer je bil največji problem vreme, ker je ves čas deževalo in sem namesto poletnih oblekic šivala dolge hlače - in jih nisem folgala šivat tako hitro kot sta jih zmočili in rabili nove (na morju nimamo veliko dolgih hlač, ker tak čas navadno tega res ne rabiš). Ampak sicer smo se mele pa zelo fajn. Pa fajn je, ko lahko greš zjutraj takoj ven, pa ni treba oblačit otrok kot doma, v mestu. Lahko gresta bosi, pa v čemerkoli (saj tudi doma ne kompliciramo, samo glih nagi ali samo v majci/kopalnem plaščku pa ne gresta ven, na morju pa komot, če je dovolj toplo, samo da sta namazani s kremo za sončenje). Fajn je tudi, ko greš zjutraj nabirat robidnice, ali pa čofotanje v morju... Ma, super je. Edino, kar sem res MOČNO MOČNO pogrešala (poleg seveda lubija), je bilo plavanje - tako, da se res naplavaš! (to pri meni pomeni vsaj 2 km in to nekaj časa traja, ne moreš ta čas otrok gledat, ker maš glavo v vodi) In dveh tako malih otrok nisem mogla kar obesit nekomu na plaži, ker jih ima večina še svoje otroke in ker se je starejša bala, če sem odplavala predaleč proč. Sem pa parkrat prosila svoje prijateljice, da so ju pazile, ko sta spali, jaz pa sem medtem šla eno odplavat - toplo priporočam, če si bolj športno dete, ker je res težko gledat tisto širno vodo in bit "privezan" 30 m. od obale oz. v radiju okoli otrok. Smo tudi skup plavale (onidve v Fredovih obročih), vendar se tako ne naplavaš, ker pač ves čas potiskaš obročke sem pa tja, pa še gledat moraš ves čas obe, ker je ipak voda in če se kaka obrne, je hitro štala (ne mislim, da bi utonila, če sem zraven, ampak malčki se hitro ustrašijo in ji to lahko naredi brezveze traumo, da bi se bala vode - smo videli lani, ko je šel lubi plavat in se potapljat in Ronja ni dojela, da ga morje ni pojedlo in da bo prišel nazaj na površino, se je potem tako bala vode, da sem se ful namatrala, da se je sprostila nazaj). Zdaj se mi zdi, da bi lahko šla kamorkoli sama z njima (ok, ne v kake nevarne dele sveta, v vojno jih valjda ne bi vlekla, ampak to nima veze z udobjem), sta že "veliki": sami hodita, sami gresta po stopnicah, sami jesta, sami se oblečeta (z malo pomoči vsaj pri tamali), je ful lažje. Edino pakiranje, če sem sama, mi ni glih v veselje, ker ravno, ko nekaj pripraviš, malčica vzame to v roke in odnese na drug konec sobe, medtem, ko te tadruga sprašuje, za kaj se uporablja ena druga stvar, ki sem jo prinesla tja pred to ali zakaj rabimo brisače ali karkoli pač... Je bolj naporno kot če je lubi doma, skratka. Če boš sama potovala in vse nosila in boš morala daleč nosit, razmisli, da bi namesto kupa knjig vzela kindla (elektronski bralnik), je precej lažji. Obvezno vzemi tudi nekaj oblačil za slabo vreme - jaz sem jih, še rezervo, pa smo vse takoj pokurili in sem potem šivala ko nora (na srečo imam dol šivalni stroj) in predelovala svakojake stare obleke v otroške hlače . Uživajta, po moje se bosta meli krasno!
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|