Gina
|
Jaz nekako nimam navade spraševat otroka, kam bi hodil, dokler je tako majhen pa še sploh ne. Otrok ti bo itak rekel,d a bi šel tja, kjer ima nekoga poznanega, normalno je to, ne more pa sodit o nobenih drugih morda dolgoročno boljših ali slabših vidikih, ker za to preprosto še ni zrel. Če ga vprašaš, se ti potem zgodi to, da otrok misli, da ga boš upošteval ali misli, da ti ne veš, kaj je bolje zanj, v vsakem primeru pa prideš do tega, da mu moraš potem v primeru, da se odločiš kaj drugega, kto bi on rad, posebej dopovedovat in ga prepričevat, da je tvoja odločitev ok. Zato je meni osebno bolje, da se odločim sama na podlagi meni večjih plusov oz. minusov za otroka.
pozanam pa oboje. Starše, ki so cel lajf vozili otroka pa jim je bilo to ok, kljub temu, da otroci niso bili tako zelo navezani na svoj domač kraj oz. nobeni, ampak čisto nobeni od teh, ki jih jaz osebno poznam, pa so to storili, sploh ne občutijo domačega kraja kot domačega, ampak samo domačo hišo za domačo, če razumeš kaj hočem povedat, pa poznam tudi starše, ki so se odločili za bližnjo šolo, kljub razmišljanjem in dilemam. Veš, da prepisovala otrok kasneje najbolj verjetno več ne boš, pa če bo šla prva, bo šel najbrž tudi drugi v isto šolo, kar ne pomeni 5 let vozakanja, ampak najamanj 10 ali 12. Poleg tega se tebi morda zdaj tiste pol ure vstajanja ne pomeni ne vem kaj, pa ovinek polurni nazaj grede tudi ne, ampak meni osebno je po pol leta dodatnega prevažanja ostalo bore malo živcev za še kar naprej prevažat. Zjutraj težko vstanem, popoldne sem pa rada vsaj ob štirih doma - vedet moraš, da ima otrok v 7. razredu tudi 8 ur pouka včasih. To pomeni tudi to, da četudi bo sam hodil, pa bo dvakrat prestopil, pa bo šel še k babi na kosilo, da bo doma ob šestih zvečer, ali pa boš spet morala delat ovinek, recimo že 10. leto po pol ure popoldne. A ti bo to takrat še všeč? Vem da enim ni problem, enim pa je. Meni je. Že tako imam malo od popoldneva, tako bi imela pa še manj.
Aja, še to sem ti hotela povedat. Imam kolegico, ki je tako navezana na domač del mesta, mislim tisti del, kjer sje stanovala kot otrok, da tudi ko so se selili, čeprav ni imela tam več ne mame, niti sama ni stanovala tam, je svoje otroke še kar želela vozit tja na tisto njeno matično šolo. otroci se nikdar niso dobro tam počutili, imeli so težave na raznoraznih nivojih, ampak zanjo je bila tista šola alfa in omega stvarstva. Cele dneve jih je razvažala, tudi krožke so imeli tam in treninge. Otrokom bi bilo mnogo lažje, če bi ona sprejela svoj novi kraj bivanja za svojega in to omogočila tudi otrokom. Saj če bi se otroci imeli tam fajn bi jaz razumela, ampak se niso imeli. Hočem reči, da so včasih pri nekaterih ljudeh vzroki za odločitve nerazumski in v bistvu škodljivi, pa jih ne uvidijo. Za pazit je na te reči. Saj ne rečem, da je pri tebi tako, sploh ne, samo razlagam, kaj vse se lahko dogaja.
Kar se tiče šol jaz ne morem sodit kakšni sta vaši šoli, lahko ti pa povem kot učiteljica, da je daaaaaaleeeeč, ampak daaaaleeeeč največ odvisno od tega, v kakšen konkretni razred otrok pride. Od otrok, ki so v konkretnem njegovem razredu. Če so bolj mirni in prilagodljive sorte, ne bo imel problema v nobenem primeru, če so razgrajači, ali če gredo čez trupla pri vse, bo imel v primeru, da je on sam občutljiv ali ima kakšne "specifike" gotovo več težav. Če pa je otrok sam zelo prilagodljiv in nenaporen že po naravi, potem v nobenem primeru ne bo imel nobenih težav ne z učenci ne z učitelji. Ja, učitelji naredijo en del, ampak saj pravim, ni pa to vedno bistveno, res ne, še manj je bistveno kakšne dejavnosti ponuja šola. Po mojih izkušnjah bolj preproste šole z manj dejavnostmi manj obremenjujejo otroke in imajo zaposlene manj nevrotične ljudi, ker nanje ne izvaja že vodstvo takih strašnih pritiskov in so navadno odnosi znotraj šol dobri. Tako da moje osebno mnenje predvsem zaradi lastnih izkušenj je, da bolj kot je šola nekomplikatorska, se ne duva navzven al kako čem reči, manj kot je storilnostna, boljše se bo otrok počutil.
Pa še to, če imaš možnost vpisat otroka na kakšno podružnico, je to skoraj da tako fino, kot bi ga vpisal na zasebno šolo. Otroci imajo tam res fajn luksuz bolj individualnega dela, poznajo se med sabo, super fajn jim je. Ne poznam podružnice, ki ne bi bila res odlična. Tako da če slučajno zbiraš med tema dvema opcijama, je navadno po zakonu povprečja mnogo več možnosti da naletiš na fajn šolo, če vpišeš na podružnico. Iz tega razloga, ankica, ko si zgoraj pisala, ne razumem zakaj razmišlaš kam bi otroka dala. Ali nimate poleg podružnice? Ma boljšega na tem svetu v sloveniji ne obstaja kot te male šole.
Je pa tako, da naredit moraš, kot tebi veli srce. Ne gleden avse, kar sem napisala. Ti bolje vidiš svoje razloge, jaz sem ti napisala svoje, ko sem otroke vpisovala na šolo.
|
Natisni
. No, malček sem zašla :) ampak vidim, da sem ustvarila vtis, kot da živimo na vasi, pa smo čist "mestni" (okej, na robu mesta smo). 
karkoli že to pomeni....tega nisem nikoli izvedela), sedaj pa so menjali vodstvo in so se baje "razmere temeljito spreobrnile" (spet-karkoli že to pomeni). Otroci -bodoči prvošolčki- so že bili povabljeni na Miklavževanje in je bilo zelo lušno (s hčerko je šel mož). Res je, da na to šolo hodi veliko romskih otrok in je verjetno zato bila na "slabem glasu", vendar priznma, da mene to res ne moti, mi je celo bolj všeč, ker sigurno daje šola večji povdarek na neko "strpnost", sprejemanje drugačnosti.... 
) ravno v vzdušju - ena je bolj storilnostno naravnana, je večji presing na učitelje in posledično se mi zdi, da pride to tudi do učencev. Na to šolo bodo šle vse naj prijateljice naše punce. Na drugi šoli pa naj bi bilo bolj umirjeno, manj tekmovalno... 
, s tazadnjim stavkom pa si tako ali tako povedala vse :) 
V tvojem primeru bi izbrala podružnično šolo. Ker je najbližja, ker se logistično najbolje vklaplja. 
