mozart
|
pozdravljeni,
kljub obljubam, da sploh ne bom več prebirala, kaj šele pisala na stran ringaraja.net, ne gre. Ta mesec sem ignorirala plodne dneve, ovulacije ..., skušala sem ostati močna, ko sem zagledala kri na spodnjicah, je kar šlo, vendar ne dolgo. Sedaj, ko je že mimo, pa me je dotalno sesulo. Podzavestno me ubija dejstvo, da je 1 leto mimo, od kar se trudiva, da bi zanosila. Zelo me je strah, kako bo ginekologinja reagirala na ta podatek, strah me je preiskav in raznih spoznaj, ki sledijo. STRAH ME JE. Dva dni sem že čisto sesuta, slabo spim, jem, sem čisto depresivna.Ne prenesem nikogar okrog sebe, vsi mi grejo na živce. Sprašujem se, kaj pa če sploh nisem sposobna imeti otrok in mi jih B.. zato ne nameni. Res je vsaka stvar za nekaj dobra, a zakaj mora ravno mene spremljati celo življenje neka smola, ali res ne bo nikoli boljše ????
hvala, ker sem se vam lahko zaupala,
:angel:
|
Natisni
