Grascakinja
|
Živjo punce, oprostite kr tkole zlivam ven ampak moram nekomu pojamrat kr me bo konc. Od cepljenja naprej imamo doma . Najprej je isti večer naša pika tulila ko jesihar, ampak takrat jo je res bolelo, nogica je bila otekla in rdeča. Pa smo uredili z obkladki in crtanjem. In potem se je začelo.Konec našega ritma. Mala tuli za vsako figo. Ves dan je slabe volje in sitna. Ne pomaga ne duda ne nič. Spi čez dan ali po tri ure skup, ali nič, včasih na joški, včasih v vozičku. Ko se ustavi,se seveda takoj zbudi. Jemo zdaj takole: zjutraj na tri ure, zvečer na tričetrt. To mi je še sploh najhuje, ker zvečer dodajam, saj že od porodnišnice nimam zvečer mleka, zdaj se je pa še poslabšalo in bomo zgleda pristali na 2 flaškah dodatka namesto na eni. Kopat se več ne mara, da o masaži sploh ne govorim več. Tudi jutranje preoblačenje preživimo z jokom. Ponoči je že spala po 7 ur skupaj, zdaj največ 5. Ponoči se dojiva skoraj tričetrt ure, podnevi pa se naje v 10 min. Ob 4:30 se obvezno zbudi in začne čebljat e,e,e,e, kar traja recimo eno uro (mož ima podočnjake do kolen). Ne zaspi nazaj ne z dudo ne nič. Saj čez dan bi bilo prav simpatično, ampak ob 4:30... Ko čez dan joka, je več ne morem nost okrog, ker mi bo hrbet prelomilo, in zato se samo vsedem poleg in jo božam in ji prigovarjam. Srce se mi trga, ko tuli, ampak vidim, da je to bolj zato, da bi jo vzela v naročje, ker potem utihne. Skratka, ne vem, kam se je skrila naša radovedna, dobrovoljna deklica, kako se je sfižila naša dnevna in večerna rutina... danes sem neprespana, zživcirana in sitna tud jaz in sem morala malo zlit ven... Prosim recite mi, da je to normalno in da bo minilo....
|