urši*
|
ok, punce, ko boste to prebrale, boste najbrž mislile, da sem ena prava nora baba... ampak nekomu morem povedat...vedno sem raje napisala kar čutim,ker mi je tako lažje...in res znam dobro prkrivati svoja čustva, ker to kar bom zdele napisala je... tega po moje ne ve nihče! torej, stara sem 21 let , s fantom sva skupaj 7 let, imava prelepega sina , ki ga obožujem - do sem je vse ok. s fantom se razumeva vredu, le zadnje čase je neka kriza, zato ker js vedno neki pizdim , ker se mi zdi , da on preveč dela, da je preveč obremenjen s tarši itd.nikol mi nč ne paše in sem včasih res prava:pujs:. ja priznam , znam bit res prava nesramnica, pol mi je pa takoj žalko:hudicek: moj fant je res zlat, božuje najinega sina , se trudi bit z nama, ampak seveda meni spet neki ne bo pasalo, vedno iščem napake , ne vem zakaj! to me iz dneva v dan bolj jezi, rad bi se spremenila , pa ne vem kako!poskušam se kontrolirat, pa situacijo premislit, ampak na koncu vedno butnem vn vse kar mi ta trenutek pride na pamet, potem pa spet jok in obžalovanje!:( druga stvar, imam končano poklicno šolo, vpisala sem se v večerno , ki je še nisem končala, lahko bi jo že zdavnaj, če bi se malo zraven dala.delala nisem nikol ne vem kaj,potem sem zanosila in imela pisan cajt delat šolo, ampak se mi pač ni liublo in sem rajš ležala in se redila in pustla , da mi vse k riti prnesejo:ups: sem edinka in kot vidite precej razvajena , prinam.zelo sem navezana na očeta in ko je lani šel na daljše potovanje sem samo jokala in jokala, namesto , da bi bla srečna , da imam svojega fanta in da bom kmalu rodila:zmeden: čudna sem , vem ja!!! no in zdej bi blo treba počasi it v šolo in kaj delat, pa me grabi grozna panika , da bom mogla dat sinkota v vrtec ali kam v varstvo. ne zaupam nobenmu, dam ga samo mojmu, da ga pazi al pa moji mami in atiju.njegovim ne zaupam. in , če ga hočjo pazit , si r mislim, da bo ne vem kaj z njim , da mi ga hočjo kr vzet in nem kaj še...in res ne maram , če silijo vame , kdaj ga bojo pazli in če bo lahko šel na morje z njimi...ker to ga pa še mojim ne dam!!! js mislim, da lahk sam js skrbim zanj in nihče drug. js bi bla najrajš samo mami in nič drugega!!! verjemte mi , da mi je res hudo , rad bise spremenila pa ne vem kako!? kaj naj naredim? po moje sem direkt za psihiatra!! no povedala sem vam kaj mi je ležalo na duši... kar si boste mislile pa prosim povejte,ker ste edine ki to veste (vas je pa kr neki) tako , da z nasvet na plano p.s.: na jbrž ste se tud mal nasmejal, ker se včasih še sama sebi zdim smešna, ampak taka sem lp, :)
|