tina104
|
20. 8. se je rodil Aljaž, 3840 g, 51 cm.
Bom na hitro napisala, ker ne vem, če bo čas na dolgo - naš mali ponavadi ne spi dolgo
19.8. ob 23-ih mi je odtekla plodovnica - ne sicer vse- taka količina, da najprej nisem vedela, če je urin, ampak potem ker nisem mogla odtekanja zaustavit, sem ugotavljala, da se je začelo. Pa smo šli v porodnišnico - v avtu sem se fuul tresla (strah, vznemirjenje...). No, svoje popadke sem imela čisto šibke, mojega so poslali domov, ob pol enih zjutraj so mi dali umetne popadke in do pol štirih so bili že konkretni, tako sem poklicala dragega. Bilo je naporno in vedno bolj me je bilo strah, kako šele bo. No, naj povem, da je nadaljevanje kljub veliko močnejšim popadkom bilo lažje. Babica mi je pokazala, kako naj pravilno diham, moj mi je pomagal pri dihanju, mi masiral križ, hladil obraz in dajal vodo ter mi pomagal pri obračanju iz boka na bok. Tako sem se nekje od pol štirih do pol sedmih odprla iz 2 na 10 cm - so se kar čudili, da je šlo tako hitro. Veliko mi je pomagala babica, ko je rekla, naj čimbolj sproščam noge oz. stegna, ker če bom to počela, bom se hitreje odpirala. No, odprla sem se, vendar v naslednjih dveh urah porod nikamor ni napredoval, tako da so mi naredili carski rez. Po eni strani škoda, ko pa nam je tako lepo šlo, no pa glavno, da je z našim malim vse dobro.
V glavnem - res neverjetna izkušnja, je naporno, vendar ne tako zelo, veliko pomaga prisotnost partnerja in pravilno dihanje.
Moram pa pohvalit vse babice, ki so bile prisotne pri porodu, prav tako vse zdravnike v MB porodnišnice, še posebej vse babice in med. sestre na intenzivnem oddelku. Res so bile prijazne in mi zelo olajšale bivanje v porodnišnici. Tudi na oddelku potem nisem imela nekih slabih izkušenj - mogoče je kdaj imela katera slab dan. Vse pohvale še enkrat.
|