Poly
|
Kot vam je že obljubil moj možek, da vam bom čim se bom bolje počutila in malo privadila na novega :duda: člana družine zaupala svojo porodno izkušnjo. Dne 24.01.2005 sem imela ob 9 uri zjutraj CTG, kjer pa ni kazalo nobenih popadkov zato me ginekologinja ni niti pregledala če sem mogoče kaj odprta, ampak me je naročila na ponoven pregled čez 4 dni in sicer 1 dan pred PDP. Tisti dan sem se še super počutila, moja :duda: pa je bila tudi zelo živahna. Zvečer sem se ob 10 uri odpravila spat. Ob 11:30 pa sem opazila, ko sem šla lulat, da imam mokre hlačke. Sprva nisem vedela kaj je to, mislila sem da mi je ušel urin, zato sem se umila in preoblekla in odšla nazaj v posteljo. Ob 02:00 pa so me zbudili popadki in sicer kot močna bolečina v križu, ki so si sledili že na 5 minut. Zbudila sem svojega možeka, ki pa je hitro skočil iz postelje in se šel nahitro še obriti. Potem sva se odpravila v ljubljansko porodnišnico. Med vožnjo so bili popadki že na 3 minute. Ko sva prispela je mož v sprejemni povedal da imam popadke. Sestra mi je rekla naj malo počakam. Čez nekaj časa so me sprejeli. Sledil je CTG. Po CTG-ju me je sestra pregledala. Pred tem pa sem sestri rekla, da se mi zdi da mi počasi odteka voda. Ta pa mi je zelo grdo zabrusila: Kako se vam zdi, ali vam odteka ali pa vam ne. Da sem že druga taka, ki je to izjavila in da to moram vedeti. To je bil pa višek, kako naj vem, kot da imam že sto otrok, al kaj. Po pregledu sem opazila da je bil stol in papir, ki je bil pogrnjen po stolu čisto moker, kar sem sklepala, da je to vrjetno plodovnica. No nato sem se oblekla v spalno srajco in sledil je klistir. Joj groza to je pa noro klistir in popadki, sem mislila, da bom kar na WC-ju rodila. Po eni uri pride sestra in me vpraša, če je klistir že naredil svoje, pa sem ji rekla naj še malo počaka, ta me je pa tako pogledala, češ halo kaj mečkam. No kasnej e je sledil tuš in nato sem odšla v porodno sobo, kjer so me ponovno priklopili na CTG. Moži pa se je ta čas preoblekel v haljo in obvestil babico, da sva že v porodnišnici in da bo mala štručka vsak čas privekala na svet. Med merjenjem popadkov me je še dvakrat močno pritisnilo na WC. Prvič je sestra prišla takoj, ko jo je mož poklical in mi je odklopila CTG, drugič pa jo je šel mož trikrat klicat pa ni prišla, zato sem si kar sama odklopila CTG, če ne bi se kar tam zgodilo kaj neprijetnega. Ko sem se vrnila v porodno sobo me je sestra močno nadrla. Jaz sem si pa samo svoje mislila, pa bi prej prišla, ko sem te klicala. Med tem časom, ko so mi merili popadke so me parkrat pregledali. Odpirala sem se zelo počasi in ker se moji popadki niso stopnjevali sem ob 08.30 dobila infuzijo z umetnimi. Babica ki mi je dala umetne popadke in ki je spremljala popadke v dveh urah ni spregovorila dobesedno skoraj nič. Groza na kakšno osebje sem jaz naletela. Ko mi je dala še neko inekcijo, sem jo vprašala kaj je to, pa mi je odgovorila, da to je pa nekaj, da vas bo še mal bolel. Groza. Hvala bogu, da je bil moj dragi poleg mene. Masiral me je v križu in medenici, ter mi po požirkih dajal piti vodo. Med popadki mi je razpoloženje res zelo nihalo, ampak to je bilo zaradi bolečin in utrujenosti, zato sem svojemu dragemu enkrat rekla da želim da me tako masira, drugič tako in da to kar on dela, da ni dobro. Bogi revež, se mi kar smili, ker vem da je bil tudi on že utrujen, pa je moral poslušati še moje muhe, enkrat takšne drugič drugačne. Se mi zdi da sem po infuziji in inekciji postala čisto omotična in občutek sem imela kot da bi bila zadeta. Možek me je nekaj spraševal, jaz pa sem mu poskušala odgovarjat, vendar se mi je jezik kar fecljal. Sledili so popadki z iztiskanjem. Okrog mene se je pojavilo, kar 5 babic. Zdaj se je začelo zares. Prigovarjane babic, kako naj pritiskam in kako se naj vedem je bilo zame šokantno, nisem mogla verjet, kaj slišim. Počutila sem se totalno nesposobno :(( in bilo me zelo strah. Namesto da bi dobivala pozitivne spodbude so me besede bavice, tako prizadele, da sem mislila, da sploh ne bom mogla več pritisnit. Ko pa mi je še zadnjič omenila, če bi rada vakum sem se zbrala, kolikor sem imela še moči in pritisnila. Glavica je bila že zunaj. Z naslednjim popadkom pa se je 10.02 minute rodilo najlepše dete :duda: Leon, 3320g, 51 cm, 35cm. Leona so mi za hip položili na trebuh, kjer sva ga z očkom v solzah občudovala in ogledovala. Nato so mi ga vzeli, ga umili izmerili in stehtali, ter ga dali očku v naročje. V 10 minutah se je porodila še posteljica nato pa so me še zašili. Da sem bila zadovoljna z osebjem pred in med porodom res ne morem reči, vendar pa lahko rečem, da sem bila zelo zadovoljna z sestrami na B oddelku predvsem z sestro Mojco. Zdaj pa smo že doma in uživamo in se cartamo. lp srečna družinica
|