Majči
|
Pozdravljene! Prejšni četrtek, če se spomnite sem imela HSG v Postojni in da vam povem, kaj vse sem te dni doživela. V četrtek sem prišla že pred 8 zjutraj v porodnišnico in glede na to, da sem bila edina tisti dan za ta poseg od mnogih, ki so tudi čakali, sem bila lepo presenečena, da sem po pregledu šla takoj na slikanje oz. HSG poseg. Imela sem res zelo prijetnega, prijaznega in predvsem nežnega ginekologa dr. Likarja, katerega ste tudi tu že hvalile. Res je vse postopek trajal le nekaj minut in na koncu, ko je vbrizgaval kontrast je res malo bolelo in bilo neprijetno a ko se je ravno začelo, se je tudi končalo. Par minut sem tam še posedela in posedela še v pisarni omenjenega dr. in nato sem imela že vse za seboj. Na žalost, moje slike niso prav nič lepo pokazale, saj je bilo lepo vidno, da imam levi jajčnik popolnoma zamašen-neprehoden, desni pa minimalno prehoden. Tako mi je takoj svetoval, da bo potrebna operacija - laporoskopija, ker drugače po naravni poti ne bo šlo. Sem bila tko žalostna, da vam sploh ne morem povedat in takšnegi izvida nisem niti v sanjah pričakovala ali sumila na to. A je! In nimam kaj. No, zelo hitro sem potem tudi zapustila porodnišnico in moj me je peljal naravnost domov in ležat. Bolečine ni bilo le malo me je zvijalo, kot ste tudi nekatere omenile. Zgledalo je, kot da bom vsak čas dobila m. Toda, naslednji dan dopoldne, sem imela že kar močnejše bolečine a se niso in niso končale ampak so se iz ure v uro samo še povečevale in bile vedno bolj neznosne. Nisem mogla več zdržat a imam močan prag bolečine pa sem kar poklicala dol v Postojno in govorila z dežurnim ginekologom takrat g. Merlovom, ki je bil tako zelo prijazen in me v hipu pomiril, saj je rekel, da zdaj, ko so bolečine tako močne, nujno potrebujem antibiotike in da mi že piše recept in da naj nekdo pride iskat. Ni bilo drugega, saj so bile bolečine vedno hujše, pa je moj v petek popoldan šibal v Postojno in ko je prišel tja, so ga spraševali kako me boli, koliko časa, da naj takoj začnem z antibiotiki Amoksiklav 1000 in tabletami B kompleks ter da naj konzumiram veliko mlečnih izdelkov. Res so bili prijazni in tega ni videti vsak dan. Tisti dan sem komaj preživela in šele drugi dan me je bolečina popustila. Tudi, s postelje sem komaj vstala, ko sem šla lulat, sem kričala........kaj takega, pa še ne. Pa sam poseg ni bil niti za omenit, kakor te bolečine teh pet dni. Še včeraj nisem bila vredu, tako da sem bila šele danes zjutraj toliko vredu, da sem šla delat. Ja, pravijo, da pri vsaki je drugače in vse odvisno, kako ta poseg sprejme telo. Pri meni zgleda najslabše. No, včeraj popoldne pa sem že bila pri svoji g. na razgovoru in svetovala mi je, da še do začetka januarja počakamo in se nato prijavim za operacijo. Pravi, da bi bilo možno tudi s tistim zelo malo prehodnim desnim jajčnikom, da bi prišlo do zanositve in da zato, naj zdaj še do januarja poskušamo in ne obupamo. Pravi, da je čisto dovolj, za oploditev. No, pa bomo videli, saj midva na vse delava, kot da nič ni. Vsekakor upam, da nama rata brez operacije a vseeno mi rojijo po glavi tudi besede zdravnika ginekologa, ki mi je poseg naredil, da brez laporoskopije ne bo možno več zanosit. In komu naj verjamem? Nič, bom počakala na januar in potem upam, da kmalu pridem na vrsto za operacijo. ker nič ne vem o njej, me zanima, koliko časa se na ta poseg čaka in kako zgleda. Je to prav operacija, po kateri si kak dan v bolnici...? Se dela prav v določenih dnevih v ciklusu?....vesela bom, če mi boste kaj napisale o njej. Pa saj veste, dokler se ne tiče tebe, določenih tem ne spremljaš. Hvala vsem in upam, da druge niste imele takih slabih izkušenj s tem HSG-jem oz. stanjem po njem.
|