Gina
|
Saj ne vem, kaj naj ti napišem, da bi ti zares pomagalo. Rada bi ti rekla samo to, da moraš začeti misliti nase, nase, nase. POzabila si nase. Ne primerjaj nikdar otrok med sabo. Tvoja mlajša deklica je tvoja deklica je vseeno najlepša, najboljša in najbolj tvoja. Ali lahko poskusiš uživati z njo? Ali si lahko predstavljaš, da se najbrž zadnjič crkljaš s tako majhnim otrokom in začneš izkoriščati vsako sekundo,ko si lahko z njo v objemu?Ali lahko uživaš, ko jo cele dneve nosiš ob sebi v rokah? Poskusi razumeti, da čisto vsak otrok, ampak popolnoma vsak potrebuje svojo dozo ljubezni in scrklanosti in če fizično ne dobi dovolj zagotovila v obliki crkljanja vsak dan sproti vsaj prvo leto življenja, potem bo iskal to zagovotilo še celo nadajne življenje, kaj šele otrok, ki ima še morda večje potrebe po take oblike varnosti. Uživaj v fizičnem stiku z njo, Ali lahko poskusiš pozabiti, da je z njo kaj "narobe", pa si zgolj njena mamica? Ali se lahko ne sekiraš toliko, ali dosega neke standarde ali ne, v bistvu ta hip še ne moreš vedeti, ali bo dosegla tisto, kar si ti želiš. Pa se ti zdi, da je nujno, da je točno taka, kot ostala večina ljudi? Za koga je to nujno, zate ali zanjo? Se ti zdi, da potem ne bo srečna, če ne bo dosegala standardov, ki si jo zanjo postavila? Po moje moraš sprejeti dejstvo, da ti ni pomembno, ali bo "povprečna" ali ne. KO ti to ne bo več važno, boš lahko njej samo mamica. Takrat te ne bo več toliko strah, kaj bo, ker ne bo tako zelo pomembno, kaj otrok doseže, pomembna bo njegova sreča in zgolj to. Takrat ti bo res zelo lažje.
Verjamem, da te je strah in verjamem,da je težko, res ti. Vsakega bi bilo. Vendar nimaš dosti izbire. Lahko si izbereš, da nekaj zahtevaš,da je po tvoje in zato trpiš,ali pa izbereš, da je otrok čisto ok tak,kot je, četudi se lahko zgodi, da ni povprečen. Lahko si izbereš,d a te moti, če hoče biti po rokah ali pa si izbereš, da boš uživala vsakič z njo v rokah, da boš ljubila vsak stik otroka s tabo. Vedno imaš v življenju veliko izbir. Lahko si izbereš,da boš otroka vseeno naučila,da se bo znal zabavati sam (btw, vsaj polovica vseh otrok se tega ravno tako ne zna) in ga odložiš pred igračke, kadarkoli je srečen sam s seboj, ko pa začne jokat, ga pa dvigneš, čim je čez 5minut spet zadovljen s seboj, gaspet postaviš nekam, kjer je neka možnost igre in čim se spet dere, ga spet dvigneš - lahko traja mesece dolgo, pa se ne bo naučil, ampak veliko večverjetnosti je, da se bo že precej kmalu, čeprav je zate v vmesnem času naporno obdobje, ampak če se zavestno lotevaš tega, ta reč pogosto uspe. Lahko si izbereš, da popoldne enostvano popokaš ta veliko in gresta na sladoled in k babici na obisk in pustiš ta malo brez težav očetu, četudi se ta ne strinja ali pa si izbereš,d a si žrtev in se jeziš na moža,greš pa nikamor. Lahko si izbereš, da dvigneš moža pokonci, če ne vstane ponoči, lahko pa si žrtev in si izbereš vstajanje, ker se njemu ne ljubi. Lahko si izbereš moževo strategijjo, ki se mi zdi dobra, namreč vzeti vse, kot ok, ker boljše je vzeti dejstvo za dejstvo, pa se ne sekirati že vnaprej kaj bo, če bo, in vzeti sedanjost za čisto ok, lahko pa si izbereš sekiranje, pa gruntaš cele dneve, kakšna krivica se vam je zgodila in kako je to grozno. Vedno imaš možnost izbire, kako gledati na stvari. Po moje pa imaš največji problem, ker si utrujena od imeti majhnega otroka, oz. celo dva, ko je ob tem vendarle utrujena večina žensk, najbrž pa ti tvoj tudi ne pomaga dovolj, od česar bi bila tudi vsaka utrujena. Torej moraš najprej rešiti ta problem. Izberi si raje, da deklicao na terapije in vaje in k zdravnikom vozi mož, kot pa ti. Izberi si raje, da moža pošlješ s ta malo ven na sprehod ali na igrišče, ti pa greš medtem na kavo, kot pa obratno, izberi si raje, da daš oba otroka babicam in gresta oba z možem kam skupaj, da se vmes še čisto sama lepo imata, izberi si raje kakšno pomoč pri pospravljanju ali skrbi za otroke, kot pa da si čisto sama, pa magari plačano pomoč, a ne bi bilo bolje? PO moje je večina reči v izbirah. POskusi od sedaj naprej delat take izbire, pri katerih misliš nase, nase, nase. Ti obljubim, da ti bo lažje. Vsaj malo lažje.
|
Natisni
. Pa kaj javi ob napredku.
in odpeljali so ga na intenzivno. Popoldne so nama povedali, da je prišlo do možganske krvavitve in ne vedo ne zakaj ter vprašanje, če bodo sploh kdaj vedeli. Krvavitev je bila obsežna in je zajemala levo polovico možgan, niso vedeli, kateri centri so prizadeti. 
