Anonimen
|
Tudi jaz sem mislila odpreti temo o strahu pred porodom.
Rodila sem dvakrat. Drugič me je bilo tako strah, da ti ne znam povedat. Tresla sem se kot puding na rolki, od prvega popadka naprej. Na srečo kaj takega nisem imela, kot ti, ampak ti svetujem, da poveš o tem babici pred porodom, še prej se pa pogovori z ginekologom, kolikšna je možnost, da se spet kaj takega ponovi. Besede strokovnjaka najbolj zaležejo.
Zdaj grem rodit tretjič. Pa sem malo prej rekla mojemu, da nič hudega, če sem še naprej noseča, bolje, kot iti rodit. Čeprav sem postala kar okorna. Ampak žal mi to ne uide. Naslanjam se na besede, ki nam jih je kar naprej ponavljala v materinski šoli; "Veselite se poroda". Pa da gre za otroka itd...Ampak reči je najlažje. Veš česa je mene strah? Kaj bo ven prišlo? Kakšen otrok? Bo zdrav? Prva je imela krče, je samo jokala, druga želodčni refluks, pljučnico in vsak drug mesec antibiotike...Kot da smo narejene tako, da se naslanjamo na nekaj, da nas res potem grabi panika.
Naj še omenim, da je bil ob porodu obakrat moj z menoj in moram reč, da je občutek vsekakor boljši. Sam ne moreš nič drugega kot da stokaš, kaj šele, da opazuješ, kaj se dogaja okoli tebe, če je pa zraven nekdo, je vsekakor boljše. Zato imej nekoga ob sebi.
Lp
|
Natisni
in ne toliko na zaplete, ki se lahko zgodijo.
v naročju
. 
).
