|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   mamica dijakinja, očka študent
29.11.2005 11:19:40   
Anonimen
Zdravo!
Prosila bi vas za pomoč oziroma nasvete. Sem dijakinja zadnjega letnika srednje šole, bodoči očka pa študent prvega letnika. Živela bom pri fantovih starših, on pa bo domov prihajal čez vikend oziroma tudi čez teden, koliko mu bo urnik dovoljeval. Zanima me kaj se nama bolj splača iz finančnega vidika. Da ostanem prijavljena doma ter se prijavim kot samohranilka, ali da se prijavim v fantovem gospodinjstvu? Oba sicer dobivava republiško štipendijo, a je to vsekakor premalo za preživet otroka. Do katerih drugih pomoči sva še upravičena?
In še to, kaj vse je potrebno uredit na zavodu za socialno delo?

Hvala!
user posted image
  Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: mamica dijakinja, očka študent
29.11.2005 11:43:49   
mammy26
Bolje je, da si prijavljena na svojem naslovu in on na svojem, kajti drugače se že upošteva kot skupno gospodinjstvo, skupni prihodki itd. 

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: mamica dijakinja, očka študent
29.11.2005 15:11:52   
petraz
Tudi jaz sem mnenja, da ostaneš doma prijavljena, zaradi tega, ker boš tako dobila višje doklade itd.... če te še kaj zanima mi piši na privat naslov.


(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: mamica dijakinja, očka študent
30.11.2005 1:23:41   
Anonimen
S finančnega vidika je bolje, da ostaneš prijavljena na svojem domačem naslovu, ne glede na to, kje boš potem živela dejansko. Tako boš uradno samohranilka in ti bo od CSD-ja pripadalo več denarja. Pripada ti DSP, vendar bodo od zneska odšteli tvojo štipendijo, ti pa boš dobila razliko do 47 jurjev in dodatek 14 jurjev za samohranilstvo. Pripada ti otroški dodatek (najvišji) in DSP za otroka 14 jurjev. Oče otroka, torej tvoj fant, bo moral priznati očetovstvo (Matični urad) in na sodišču bosta morala določiti znesek preživnine, saj če bpš uradno samohranilka, ti bo moral dogovorjeni znesek nakazovati na tvoj račun ali pa ti ga izplačevati na roke, čeprav je dejansko vse skupaj samo birokratski blef. Minimalen znesek ni določen, je pa tako, da večinoma ne pustijo (zdaj) manj, kot pa izplačuje Jamstveni sklad (za otroke nad 7 let je malo manj kot 16 jurjev, za novorojenčke pa ne vem). Če si že polnoletna, potem je OK, če pa še nisi oz.če boš še mladoletna ob otrokovem rojstvu, pa tvoja starša zate ne bosta več dobivala otroškega dodatka, ne glede na to, da ali se boš naprej redno šolala ali ne, ker se te bo s tem, ko postaneš mama, obravnavalo kot odraslo in samostojno osebo.

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: mamica dijakinja, očka študent
1.12.2005 13:16:50   
karmy
To lahko kar kontaktiraš klub študentskih družin na studentske.druzine@gmail.com ali pa spletno stran www.studentskedruzine.com

drugače je pa takole z študenti:

Preživninska obveznost
Da bi kot študent - starš lahko na centru za socialno delo zaprosil za republiške denarne pomoči, ki so naštete v nadaljevanju, si moraš najprej urediti preživljanje zase s strani svojih staršev (če si mlajši/mlajša od 26 let) in preživljanje svojega otroka s strani njegovega očeta/matere, če niste prijavljeni kot dvostarševska družina.
Preživninska obveznost izhaja iz starševske pravice, ki zagotavlja otroku, da ga starši preživljajo do njegovega 18. leta, če pa se redo šola, ga morajo starši preživljati do 26.leta.
In ker morajo po zakonu najprej starši preživljati otroka, šele če starši otroku ne morejo zagotoviti dovolj sredstev za preživljanje, je le-ta upravičen do pomoči s strani države.
Novi zakon je stopil v veljavo 1.maja 2004.
Dogovor o preživnini zase (če si starejši od 18 let in mlajši od 26 let), lahko skleneš skupaj s starši pri notarju - če ste glede zneska preživnine sporazumni. Če pa nastane glede zneska spor, moraš pri pristojnem okrožnem sodišču vložiti tožbo za preživnino.
Glede preživnine za svojega otroka pa se pri notarju ne boš mogel dogovoriti (ker tvoj otrok še nima 18 let), zato moraš za določitev preživnine svojega otroka vložiti (enako kakor zase) tožbo za določitev preživnine pri pristojnem sodišču.
Ko dobiš na sodišču potrdilo, da je postopek sprožen, odneseš to potrdilo na center za socialno delo, kjer to potrdilo upoštevajo kot dokaz, da preživnine še ne prejemaš in zato je tvoja pomoč toliko višja.
Ko je preživnina enkrat določena, se ti le-ta upošteva kot dohodek in tako je znek državne pomoči enak maksimalnemu znesku, zmanjšanemu za dohodke (kamor spada tudi preživnina).
Dodatno študijsko leto
»Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živo rojenega otroka.« (Zakon o visokem šolstvu, 70. člen) V praksi to pomeni, da lahko mamica študentka ali dvakrat ponavlja ali podaljša absolventski staž za eno leto več kot ostali študenti, saj Zakon ne določa, kdaj mora mamica pravico do dodatnega študijskega leta izkoristiti. Opozoriti velja, da Statut Univerze v Ljubljani ne govori o dodatnem študijskem letu , temveč o mirovanju statusa študenta, kar ni čisto isto. Dejstvo je, da je Zakon o visokem šolstvu nad Statutom Univerze v Ljubljani, zato se vedno sklicujte nanj!
Republiška štipendija
Dodeljevanje republiških štipendij določa Pravilnik o štipendiranju, členi tega pravilnika, ki se nanašajo na študentske družine, pa so:
  • 12. člen, ki pravi, da se »V primeru zakonske zveze kandidata ali v primeru, ko ima kandidat otroka, se dohodek staršev ne upošteva.« To pomeni, da ti v vlogi za štipendijo ni potrebno navajati dohodkov tvojih staršev, ampak samo tvoje, otrokove in partnerjeve(če ga imaš).
  • 36. člen, ki študentu staršu omogoča, da vlogo za štipendijo lahko vloži tudi kadarkoli med letom – vendar v roku 30 dni od otrokovega rojstva – saj gre v tem primeru (otrokovem rojstvu) za povečanje števila družinskih članov, kar predstavlja enega izmed možnih razlogov za vložitev vloge za štipendijo izven razpisnega roka, v kolikor so zaradi tega izpolnjeni materialni pogoji. Vlogi v tem primeru priloži rojstni list otroka.
  • člen, ki pravi, da » štipendija za tekoče šolsko leto miruje in se ne izplačuje, če štipendist ni izdelal letnika in mu je dovoljen ponovni vpis v isti letnik, razen če letnika ni izdelal iz opravičljivih zdravstvenih razlogov ali materinstva.« Na tem mestu velja opozoriti: Ponovni vpis zaradi materinstva, ki ga omenja 42. člen Pravilnika o štipendiranju, ni isto, kot dodatno študijsko leto, ki ga zagotavlja Zakon o visokem šolstvu. Pravilnik materinstvo (porod) smatra kot zdravstveno opravičljiv razlog, da nismo izdelali letnika in zato nam ob morebitnem (takojšnjem!!!) ponavljanju letnika štipendija pripada. Te pravice ne moremo koristiti kdaj kasneje, sploh pa ne ob podaljšanju absolventa, saj »se v času absolventskega statusa štipendija lahko izplačuje samo eno leto.«

Pomoč ob rojstvu otroka
Pravico do te pomoči ima vsak otrok, katerega mati ali oče imata stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Gre za enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenca, namesto denarja pa se lahko o dločite tudi za zavitek z opremo za otroka.
Denarna vrednost pomoči znaša v letu 2005 57.190,00 SIT vrednost zavitka (opreme) pa je precej večja, zato – premislite.
Za pridobitev opreme potrebujete potrdilo ginekologa o predvidenem datumu poroda, fotokopije osebne izkaznice oz. potnega lista, davčne številke, EMŠO in bančne kartice. Vlogo za pridobitev opreme za novorojenca (obrazec DP-2) morate vložiti 60 dni pred porodom oz. do 90 dni po njem na Centru za socialno delo (CSD) v občini stalnega bivališča.
Starševski dodatek
Straševski dodatek je denarna pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka le-ti niso upravičeni do starševskega nadomestila (povedano “zelo po domače”: zaposleni starši imajo porodniški dopusti in prejemajo porodniško nadomestilo plače, nezaposleni, torej tudi študenti, so upravičeni do starševskega dodatka).
Dodatek znaša v letu 2005 40.030 SIT mesečno. Izplačuje se 12 mesecev od dneva otrokovega rojstva. Pravico lahko mati uveljavlja 30 dni pred predvidenim datumom poroda, najkasneje pa 30 dni po porodu (sicer za tisti mesec izgubi pravico nadomestila).
Izplačevanje se začne, ko na CSD pošljete otrokov rojstni list. Vse ostale priloge sovpadajo s tistimi, ki ste jih vložili za pridobitev opreme za novorojenca. Na CSD povprašaj ali je potrebno ta dokazila prinesti znova ali lahko uporabijo že pridobljena.
Otroški dodatek
Ta dodatek predstavlja dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, njegova višina pa je odvisna od dohodka družine(pati, kot dohodek se šteje tudi preživnina!) – zneski se gibljejo med približno 3.000 in 21.000 SIT. Osnovni pogoj za pridobitev pravice do otroškega dodatka je državljanstvo Republike Slovenije (ali izpolnjevanje pogoja vzajemnosti), kar v praksi pomeni, da je to ena najbolj univerzalnih pravic pri nas – v stilu »en otrok, en dodatek.«
Z izpolnjenim obrazcem za otroški dodatek, ki ga lahko kupiš v vsaki papirnici, pojdi na CSD v občini stalnega bivališča otroka. Vendar ne odlašaj – če pravico uveljavljaš v roku 90 dni po otrokovem rojstvu, boš otroški dodatek prejemal od otrokovega rojstva, če boš ta rok zamudil, se ti bo pravica priznala s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.
In ne pozabi, da je potrebno vlogo vsako leto »obnoviti« - vložiti je treba novo vlogo za priznanje pravice do otroškega dodatka, in sicer v mesecu, v katerem se izteče pravica do otroškega dodatka.
Odločbo je potrebno dobro prebrati - iz nje je razvidno koliko časa traja pravica do otroškega dodatka, kdaj preneha, kolikšna je višina otroškega dodatka in ali je potrebno v času prejemanja otroškega dodatka posredovati kakšna dodatna dokazila (npr. potrdilo o šolanju).
Dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo
Ta pomoč je namenjena kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina zaradi varstva in nege otroka, ki je hudo bolan, telesno prizadet, ali z motnjami v telesnem in dušebnem razvoju.
Za dodatek (in dodatne informacije) zaprosiš na centru za socialno delo v občini stalnega prebivališča.
Denarna socialna pomoč
Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki zase in za svoje družinske člane ne morejo zagotoviti sredstev v višini minimalnega dohodka iz razlogov, na katere ne morejo vplivati. Med takšne razloge spada tudi redni (dodiplomski) študij. Ker so študente v času študija dolžni preživljati starši, velja to žal tudi za študentske družine. V praksi to pomeni, da si morajo študenti starši urediti preživnino od svojih staršev, za kar je (spet) pristojen center za socialno delo v občini stalnega prebivališča. Pomembno je vedeti, da se višina preživnine določi glede na potrebe samih študentov staršev, ne pa tudi njihovih otrok.
Višina denarne socialne pomoči za družino se določi kot razlika med seštevkom minimalnih dohodkov, ki po tem zakonu pripadajo posameznim družinskim članom, in seštevkom lastnih dohodkov, ki se ugotovijo, kot to določa zakon.
Minimalni dohodek za posameznega člana se v razmerju do osnovnega zneska določi po naslednjih merilih:
  • prva odrasla oseba v družini 1
  • vsak naslednji družinski član 0,7
  • otrok do 18 let oz. starejši od 18 let, a se redo šola 0,3

Višina minimalnega dohodka za enostarševsko družino se poveča za 30 odstotkov osnovnega zneska minimalnega dohodka. V lastni dohodek se štejejo : dediščine, darila, dohodki, preživnine in prejemki, ki so viri dohodnine ter vsi drugi dohodki in prejemki, čeprav niso obdavčljivi, in sicer v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve vloge.
Pojdi na Center za socialno delo v občini stalnega bivališča in prosi za obrazec za dodelitev denarne socialne pomoči.
Tega doma izpolni, priloži vsa potrebna dokazila in odnesi na center za socialno delo do 20. v mesecu.
Denarna socialna pomoč se izplačuje enkrat mesečno, prvič pa se dodeli največ za tri mesece. Po izteku te dobe je treba zanjo ponovno zaprositi, če se okoliščine niso spremenile. Ponovno se lahko dodeli za največ šest mesecev.
Vrtec
Na podlagi 32. člena Zakona o vrtcih (Ur. l. RS, št. 12/96) ter 4. in 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 26/01) so »… Starši, ki prejemajo denarni dodatek po predpisih o socialnem varstvu, plačila oproščeni.«
V papirnici kupiš obrazec, ga izpolniš, priložiš vsa potrebna dokazila ter fotokopijo odločbe za denarno socialno pomoč in vse skupaj odneseš na občino, na oddelek za socialno varstvo.
Bivanje v študentskem domu
Kot študent/ka z otrokom imaš določene ugodnosti pri sprejemu in bivanju v študentskem domu (ŠD):
  • pri obravnavi prošnje za sprejem v ŠD se ne upošteva materialni položaj staršev prosilca/ke
  • pri sprejemu v ŠD se študentki materi ali študentu očetu, ki bo imel/a med študijem otroka pri sebi, k skupnemu številu točk prišteje še 100 točk
  • ne glede na rok za oddajo prošenj za sprejem v ŠD (10. avgust) lahko za sprejem v ŠD zaprosi študentska družina, če je bil otrok rojen po tem roku (prav tako tudi zaradi kakšnih drugih dejavnikov, ki vplivajo na socialni položaj družine in so se zgodili po tem roku)
  • študentske družine so nastanjene v apartmajih, katerih število je omejeno
  • v skladu z dodatnim študijskim letom ima študentka mati pravico do podaljšanja bivanja v ŠD zaradi materinstva (eno leto ne glede na število otrok).

Boni za prehrano
Vsaka študentska družina je upravičena do nakupa petih (5) dodatnih bonov na mesec za vsakega otroka. Če ima družina 2 otroka, je upravičena do nakupa desetih (10) dodatnih bonov in tako naprej.
Pojdi na Resor za socialo in zdravstvo na ŠOU, Kersnikova 4, kjer ti bodo na podlagi ustreznih dokumentov (rojstni list otroka, osebni dokument in potrdilo o vpisu) izdali potrdilo o upravičenosti do nakupa dodatnih bonov.
S tem potrdilom pa lahko tudi v restavraciji naročite za vsakega otroka dodatno kosilo. Če pridete torej z otrokom in tem potrdilom v restavracijo, lahko naročiš kosilo zase ter za vsakega svojega otroka.
Leto pokojninske dobe
Po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je država dolžna plačevati prispevek za obvezno pokojninsko zavarovanje od zneska minimalne plače za enega od staršev, ki skrbi za novorojenega otroka v prvem letu njegovega življenja, če:
  • ta roditelj ni obvezno pokojninsko zavarovan po drugi pravni osnovi
  • ima stalno prebivališče v Sloveniji
  • je otrok slovenski državljan

Trenutno Republika Slovenija plačuje prispevke avtomatično vsem, ki so upravičeni do starševskega dodatka (vsem materam, ki so slovenske državljanke in imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, ki nimajo pravice do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta ali drugega nadomestila plače, na podlagi pisnega dogovora z materjo pa tudi očetom po 105 dneh, če izpolnjujejo iste pogoje kot mati).
Kako do te pravice?
Prošnjo za uveljavitev te pravice se odda na območni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na obrazcu Zahteva za ugotovitev pokojninske dobe , ki ga dobite na Zavodu. Obrazcu je potrebno priložiti potrdilo upravne enote o otrokovih rojstnih podatkih (vključno z njegovo EMŠO ter podatki o starših), potrdilo o otrokovem državljanstvu in otrokovem stalnem prebivališču v Republiki Sloveniji v prvem letu njegove starosti. Upravna enota potrdila izda na že pripravljenih obrazcih. Na Zavod je treba prinesti tudi delovno knjižico, kamor vam vpišejo zavarovalno dobo.

_____________________________

~Ladies, if a guy ever tells you, he wants to cover you from head to toe in honey, and lick it all off inch by inch, that's the man who hasn't done it before. ~ Love you CT ~

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: mamica dijakinja, očka študent
7.12.2005 18:28:25   
SLAMlCA
Zivjo

Jst dobim kot študentka 10 000 štipendije
+ dodatek za bivanje
+ dodatek za uspeh
+ zvišanje za letnik

a se zdj seštejejo vsi zneski skupaj in razlika do socialne pomoči ali samo znesek osnovne štipendije in mi potem pripada še socialna pomoč, ker meni se nabere skupaj s potnimi stroški okrog 45 000. a bi potem še dobila socialno?

Upam da me je katera razumela

Hvala

(odgovor članu karmy)
Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: mamica dijakinja, očka študent
7.12.2005 19:25:08   
karmy
ne vem kdo si je to izmislu user posted image

še enkrat ponavljam: ni važno kakršna koli je višina štipendije ---> se ne odšteje od socialne pomoči, ker ni republiška štipendija dohodek..isto velja za Zoisovo štipendijo! samo starševski dodatek, študentsko delo sta dohodka!

ne verjami tistim,ki rečejo da se štipendija odšteje od socialne, ker pojma nimajo..joj kk me to razkuri k se oglašajo tisti k ne vejo delaj in dajajo ljudem napačne informacije.

če nisi prepričan, bodi rajš tiho user posted image

-------

in ja si upravičena do socialne pomoči, pod pogoji, ki so napisani v mojem prejšnem postu... predvidevam da si mama študentka al samo študentka?

< Sporočilo je popravil karmy -- 7.12.2005 19:32:03 >


_____________________________

~Ladies, if a guy ever tells you, he wants to cover you from head to toe in honey, and lick it all off inch by inch, that's the man who hasn't done it before. ~ Love you CT ~

(odgovor članu SLAMlCA)
Neposredna povezava do sporočila: 7
   RE: mamica dijakinja, očka študent
7.12.2005 20:21:08   
SLAMlCA
ja hvala hvala,
Sem študentka mamica, ki pa prejemam starševski dodatek, kako je pa zdaj s tem?

(odgovor članu karmy)
Neposredna povezava do sporočila: 8
   RE: mamica dijakinja, očka študent
7.12.2005 21:55:25   
karmy
starševski dodatek se ti odšteje od socialne, tako kot tudi se dodatek odšteje oz. te porine v višji razred za otroški dodatek---> posledično dobiš manj otroškega dodatka...vem da je bedno ampak tako pač je... jzt se bom komaj letos rešila starševskega dodatka ker bedaki na csd-ju jemljejo dohodke izpred 2 let, kar je popolnoma idiotsko zame..in še za marsikoga ampak kaj čmo...

tak da za samsko mamo oz. enočlansko družino je cenzus denarne pomoči tam okol 90 tisočakov...tukaj morš odštet starševski dodatek ter preživnino za malčka in zate. in dobiš okvirno cifro kuk boš dobila izplačila...

------------

Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki zase in za svoje družinske člane ne morejo zagotoviti sredstev v višini minimalnega dohodka iz razlogov, na katere ne morejo vplivati. Med takšne razloge spada tudi redni (dodiplomski) študij. Ker so študente v času študija dolžni preživljati starši, velja to žal tudi za študentske družine. V praksi to pomeni, da si morajo študenti starši urediti preživnino od svojih staršev, za kar je (spet) pristojen center za socialno delo v občini stalnega prebivališča. Pomembno je vedeti, da se višina preživnine določi glede na potrebe samih študentov staršev, ne pa tudi njihovih otrok.
Višina denarne socialne pomoči za družino se določi kot razlika med seštevkom minimalnih dohodkov, ki po tem zakonu pripadajo posameznim družinskim članom, in seštevkom lastnih dohodkov, ki se ugotovijo, kot to določa zakon.
Minimalni dohodek za posameznega člana se v razmerju do osnovnega zneska določi po naslednjih merilih:

  • prva odrasla oseba v družini 1
  • vsak naslednji družinski član 0,7
  • otrok do 18 let oz. starejši od 18 let, a se redo šola 0,3


Višina minimalnega dohodka za enostarševsko družino se poveča za 30 odstotkov osnovnega zneska minimalnega dohodka. V lastni dohodek se štejejo : dediščine, darila, dohodki, preživnine in prejemki, ki so viri dohodnine ter vsi drugi dohodki in prejemki, čeprav niso obdavčljivi, in sicer v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve vloge.
Pojdi na Center za socialno delo v občini stalnega bivališča in prosi za obrazec za dodelitev denarne socialne pomoči.
Tega doma izpolni, priloži vsa potrebna dokazila in odnesi na center za socialno delo do 20. v mesecu.
Denarna socialna pomoč se izplačuje enkrat mesečno, prvič pa se dodeli največ za tri mesece. Po izteku te dobe je treba zanjo ponovno zaprositi, če se okoliščine niso spremenile. Ponovno se lahko dodeli za največ šest mesecev.


_____________________________

~Ladies, if a guy ever tells you, he wants to cover you from head to toe in honey, and lick it all off inch by inch, that's the man who hasn't done it before. ~ Love you CT ~

(odgovor članu SLAMlCA)
Neposredna povezava do sporočila: 9
Stran:   [1]
Stran: [1]
Pojdi na:





Kako povečati možnosti za zanositev
To so načini za hitrejšo zanositev - spremljanje plodnih dni, zdrav življenjski slog in redni spolni odnosi. Ob težavah ...
Nosečnost: Tabela rasti ploda po tednih
Kako velik je plod v posameznem tednu nosečnosti? Preveri, kako izgleda nosečnost po tednih!
To so najbolj redka otroška imena
Med izumirajočimi imeni so po našem mnenju čudovita imena tudi za sodobne novorojenčke. Katera imena vse bolj izginjajo ...
Kam z otroki za noč čarovnic 2024?
Letos bodo noč čarovnic po Sloveniji zaznamovali številni dogodki za otroke, od zabavnih delavnic do strašljivih dogodiv...
Zdravo prehranjevanje se začne že v vrtcu
Marjeta Podpečan, odgovorna za prehrano predšolskih otrok v zavodu Kranjski vrtci, nam je pojasnila, zakaj pogosto vklju...




Za doječe matere.
пеперутка16

Malo čudno vprašanje, ampak me zanima, ali so doječe mamice poskusile svoje mleko?