Evelina
|
Moj dragi vedno, ko rabiva varstvo za otroka, reče naj jaz poskrbim za varstvo, kar pomeni da naj prosim taščo (ki je doma blizu nas) ali mamo (ki je doma malo dlje) če lahko popazita na otroka. Ker je najmlajša v varstvu pri tašči že dopoldan, mi je včasih nerodno prosit še za zvečer oz. čez noč. Ponavadi pa nikoli ni problem, skoraj vedno ju popazijo, če so le doma.
Včeraj, pa me kliče mož, če greva na rojstni dan k prijatelju. Sem rekla, da bolj težko, ker sta se že čez dan (do 5h) pazila pri mami, in mi ni prav, da se bi še zvečer vozila k nam (tašča je na dopustu).
Rekel je ok, in nič drugega. Ko pa prišel iz službe, je bil cel mulast in tiho. Ker sem tudi jaz včasih trmasta, sem si rekla - v redu, če se nočes pogovarjat, bova pa tiho (vem, da sem ravnala narobe in bi ga morala vprašat če je kaj narobe in takoj rešit situacijo). Nato je poklical soseda, ki mu je nekaj pomagal, jaz pa sem zvečer dala otroka spat. Ko sem prišla iz spalnice, ni bilo ne soseda ne moža doma. Nato pa pride čez 2 uri domov in mi na vprašanje, kje je bil odgovori, da v gostilni (to se ne dogaja velikokrat). No, nato pa ga le vprašam, če je kaj narobe in reče da nič. Seveda nisem odnehala in končalo se je tako, da je povedal, da je bil na rojstnem dnevu od prijatelja in da jaz kompliciram, da sem tečna in ne priznam svojih napak. Ni mi pa povedal, da je jezen name, ker se nisem z mamo zmenila za varstvo - to sem ugotovila sama. Njegovo mnenje je, da morajo stari starši vedno skočit, ko midva rabiva varstvo in se do svoje mame tudi tako obnaša čes, saj si doma in imaš čas (vprašam jo pa največkrat jaz).
Žalostna sem pa zaradi tega, ker ni odkrit in je šel na rojstni dan, ne da bi mi povedal.
Eh, malo sem se odkašljala, čeprav vem, da sem tudi sama kriva - komunikacija je tudi moj problem.
|
Natisni
