polma
|
Hoj! Moja punca ima toliko igrač in knjig, da vsi padajo dol ko to vidijo. Najbolj tisti, ki imajo probleme s tem, da soba ni pospravljena, ker nemore bit, če je not cela mala trgovina igrač . Problem je bil po mojem v tem, da sem jaz precej otročja in me to ne moti. Načeloma . Zatakne se definitivno pri vprašanju-pospravljanja in seveda, bistveno, pri vprašanju- ali otrok sploh potrebuje toliko krame? Vest sem si mirila s tem, da ima podznak v znamenju bika in, da se v tej in tej konstalaciji pri njej kaže izrazita potreba po materialnem ograjevanju, ki pri njej poteši občutek varnosti. Se čudno sliši, vem. Ampak bila je prvi vnuk, torej tudi prva nečakinja po vseh straneh-kupovali smo ji vsi vse! jaz se nisem mogla zadržat, drugi pa še manj. Ko je imela nekje 5 let, kot tvoja hči, sva nabrali 3 velike vreče igrač, ki jih je podarila sosedam, ki so bile iz izrazito socialno problematične družine. Njim ji ni bilo težko podarit svojih stvari. Ti povem, da me je za par igrač, ki so bile zelo drage, prav stiskalo, ko jih je metala v vreče, ampak sem morala bit tiho, ker-takrat se je sploh videlo do katerih stvari sploh ni imela odnosa. Ima pa dejansko igrače, katerih ne bo dala nikomur, pod nobenim pogojem. Zanimivo je, da zelo pazi na svoje stvari. Njene igrače so vse nepoškodovane. in preigrane, ali kako bi se reklo. Še vedno se igra z zbirkami živali iz Mullerja, za katero z mojo mamo-ki ji te drage igrače kupuje-meniva, da presega 200 figuric, pa bo decembra stara 12 let! Ona enostavno potrebuje toliko igrač in seveda knjig. Večkrat se pošalim, da ima v knjigah in igračah balo za poroko. Mogoče je tvoja punčka tudi tak tip. Seveda je pri otrokovem izsiljevanju vedno treba bit neomajen. Vsak otrok ima svoje potrebe-zato tvoja hči deluje materialistka, drugi so potencialni kandidati za plombe, ker zahtevajo bombone, tretji izsiljujejo pri starših ljubezen in tepejo bratce...itd., da ne naštevam...vsak otrok, ne-vsak človek ima svoj problem. Lahko te pomirim-moja hči sicer ni dnevno izsiljevala za igrače, ker ji ni bilo treba-je stalno nekaj dobivala, je pa dnevno težila da hoče k svoji babici. v bistvu se sliši neprimerljivo, pa vendar gre za isto stvar-uveljavljanje svoje volje. Kar pa sploh ni slabo, če človek ima svojo voljo. Z leti so njene zahteve izzvenele. oziroma-sama se jih je naučila brzdat. prav tako brzda svoje potrebe po materialnem. Hecno-ampak zelo je pomagalo, ko sem šla na porodniško. s svojim golim dohodkom- torej porodniško, ker nisem opravljala dodatnih honorarnih del- ji nisem več mogla nudit vsega. Neverjetno dobro je sprejela, da nimam denarja. Pri oblačilih vedno najprej preiščeva znižane izdelke, ker hočem da se nauči živet po svojih zmožnostih. to pomeni, da kljub vsej pozornosti in obdarovanju od prej, le ni postala neka neizprosna materialistka, kot smo se bali. Ker ti ne znam točno svetovat, kaj narediti, sem ti opisala svojo izkušnjo z otrokom materialistom. 1.Jaz ji nisem kupila vedno vsake stvari, ki jo je hotela. 2.Za kake blesarije sem rekla, da bova denar raje dali v šparovček, pa bo videla koliko se bo nabralo za kaj večjega. 3.Vedno v trgovini dobi kako sladkarijo. 4.Če so bile igrače/obleke predrage sva našli cenejše, podobne stvari Upam, da sem ti vsaj malo pomagala. Glede žepnine pa- sva z njenim očetom mnenja, da je ne potrebuje, ker meniva da bo z denarjem razpolagala sama takrat, ko ga bo sama zaslužila.
_____________________________
Še never nisem bla tko bed k hojte!!!
|