Anonimen
|
Moje izkušnje: Klistir: absolutno da. Meni ni bil nič groznega, kvečjemu obratno, pravi blagoslov, ker so se popadki potem zgostili in je porod po klistirju hitro napredoval, pa tudi počutila sem se bolje. Pa tudi prej se mi telo ni "izpraznilo" samo od sebe. Jaz sem si pred porodom rekla: neglede na to, kaj naredim, se na porod nikoli ne bom mogla čisto pripravit, ker prej ne moreš vedeti, kako izgleda, dokler nisi v dejanski situaciji. Zato sem si dopovedala, da kar bo, bo, treba je to dati skozi. In zame je bil porod kljub vsej bolečini ena najlepših stvari, ki se mi jih lahko zgodi v življenju - z vso bolečino zraven. Glede dihanja bi rekla takole: meni se je zdelo, da mi dihanje ni omililo bolečin. Mi je bilo pa zelo uredu, ker sem se s pomočjo dihanja lažje skoncentrirala na sam popadek, da se torej nisem prepustila bolečini, ampak sem ga z dihanjem kontrolirala. Torej zame je bilo pravilno dihanje zelo pomembno. Tudi umetni popadki so mi bili čisto OK, so pospešili celoten porod. Sicer so bili že moji popadki dovolj močni, ampak so bili preredki. Mož je bil z mano v porodni sobi in ko danes gledam nazaj, ga za sam prod ne bi rabila, sem bila sama sebi dovolj močna moralna opora. Ampak mi ni žal (in njemu tudi ne), da je šel zraven, ker je tako takoj spoznal svojo hčerko. Lep in hiter porod ti želim, pa prijetno cartanje.
|