vaše mnenje

vaše mnenje (Polna verzija)

Forum >> [Zanositev] >> Želimo si novega člana

Sporočilo

Anonimen -> vaše mnenje (10.7.2006 18:37:34)
lep pozdrav. Še ena nova na tem forumu. In hkrati čisto navdušena nad podporo, ki si jo med seboj izkazujete. Res lepo. Imam eno vprašanje oziroma prosim za mnenje. V zadnjih dveh mesecih se mi dogaja, da zeloo pogosto mislim na otroka, zbuja se mi želja, da bi imela svojega. O tem sva se pogovarjala tudi z fantom in se strinja z menoj, da je čas pravi, oba sva stara 25 let, najkasneje v letu dni bova na svojem (sicer pri njegovih starših...), ampak bi se dalo zdržat. No,potem se pa pojavi tisti, da ne rečem drugi jaz, ki me od časa do časa prepričuje, da naj si ne zakompliciram življenja, da imam službo za določen čas (še 14 mesecev), da bi mogoče počakala še eno leto, da vidim,če bom dobila za nedoločen čas... Vse če, če, če. Res sem zmedena. Potem je še en problem za katerega fant ne ve. Niti ne vem, če bi mu povedala.Pred tremi leti sem imela splav ([image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]) za katerega do sedaj veva samo jaz in bivši fant. Vem, da se zgražate ampak bilo je hudo in je v tem času, ko mi misli uhajajo k mali štručki, še huje. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]Po eni strani niti ni potrebno, da ve, po drugi bi pa rada da izve, ker je zelo težko živeti s tem brez, da bi se o tem pogovarjal. Po pravici vam povem, da se bojim zanositi, ker me je strah, da bo zaradi mojega greha v preteklosti kaj narobe z malo štručko. Ne vem kako se otresti tega strahu. A sem čisto zblojena al ne? Mislim, da niti čas ne bo zabrisal preteklosti in ,da nima smisla čakati na to, da bom pozabila na ta nesrečni dogodek, po drugi strani se mi pa nikamor še ne mudi...

baguSka -> RE: vaše mnenje (10.7.2006 19:04:22)
Pravzaprav ne vem kako in kaj nej ti svetujem... Odločitev je itak samo VAJINA. Očitno se dobro zavedaš, da takega dogodka pač ne moreš kar tko pozabit. Preseneča pa me, da se lahko vzdržiš in tega dogodka ne omeniš svojemu fantu... Očitno svojemu življenjskemu sopotniku, s katerim si celo želiš imet otroka. Sicer nisi povedala kolk časa sta že skupi, ampak očitno kar precej, glede na to, da se čutita imet otroka... Seveda naredi kar misliš da bi blo zate boljše, jaz zase vem, da mi duša nebi dala miru, če česa takega nebi povedala svojemu partnerju... Torej, naredi kar čutiš. Praviš da te to žre, torej mu povej. Če misliš da mu tega ni treba povedat in da boš s tem lahko živela sama, potem mu pač ne povedat... Ampak če že imaš namen, je pomoje boljše to storit prej kot kasneje. Prej daš to skoz, boljše je. ;) Sicer pa itak vse ob svojem času. To je kar se tega tiče. Kar se ČE-jev tiče, je pa itak tko, da se vedno in celo življenje oklepamo te besedice... Vedno smo v dvomih in nikoli nismo sigurni, ne glede na to, za katero stvar se odločamo. Še ko se odločimo, se spet vprašamo, kaj pa če.. Sploh ko gre za tako pomembno odločitev kot je otrok, ker smo zaznamovani za vse življenje. Če čutita in če sta prepričana, da ga bosta lahko živela in mu dajala ljubezen, ki jo bo potreboval, potem je to to. Če-ji pa itak vedno ostanejo... še potem, ko so otroci že tu. Vse je odvisno od vaju. Kaj vama je prioriteta!?

Anonimen -> RE: vaše mnenje (10.7.2006 19:17:45)
Kot prvo. Veza ni nič vredna če ne moreš povedat partnerju svoje preteklosti in svojih misli. Če se imata rada in se razumeta bo razumel tudi tvoje dejanje, ki se je kakor razumem zgodilo preden sta vidva začela. Preden si omislita otroka, se z njim resno pogovori in razčisti stvari. Kar se pa tiče druge plati zakaj še ne bi imela [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image]. Mislim da če hočeš vedno najdeš nekaj kar bi še rad naredil pred [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/nosecka.gif[/image]. Mislim da otrok ni tukaj nobena ovira za dosego svojih ciljev. Jaz osebno ne bi nikoli kar tako šla v to da zanosim, posebej če bi imela še toliko nerazčiščenih stvari med sabo in partnerjem. Pogovori se z njim. Mislim da ko se bosta pogovorila bo marsikateri dvom ki se ti poraja izpuhtel. Velik sreče ti želim, pa da bi se vse dobro izšlo.[sm=pikapoka2.gif]

sabi -> RE: vaše mnenje (10.7.2006 20:15:08)
oj. tudi jaz sem imela pred osmimi leti splav in to žensko spremlja celo življenje,ne glede na starost in takratne razmere.pač vsak ve zakaj je naredil splav in to je bilo samo od tebe odvisno(najbrž težka odločitev,ampak na to misli čim manj),fantu -moje mišljenje-povej mu v vsakem primeru in ne premišljevat, kar se tiče otroka,ki si ga zdej želiš,če hodiš redno h ginekologu,potem bi moralo biti vse ok,ker v vseh teh letih bi se rana morala zacelit. ničesra naj te ne bo strah,na otroku delajta spontano in kadar bo,bo. želim ti vso srečo

sonchek -> RE: vaše mnenje (10.7.2006 20:39:00)
preteklost je preteklost...če te tišči mu povej...če te pa ne moti da ne ve, mu pa ne povej...odločitev je vsekakor tvoja.... ...mislim da ti zaradi tega kar se je zgodilo v preteklosti ne bi smel nič zameriti...v končni fazi je pa res to čist tvoja stvar ali mu poveš ali ne...no vsaj jaz tako mislim... ...nekaj stvari je včasih boljše da ostanejo prikrite- tako ne bolijo...

tinaaja -> RE: vaše mnenje (10.7.2006 21:59:54)
se moram strinjat s sonchkom.. partner s SS ni imel veze - je v tvoji preteklosti in tvoja odlocitev je ali mu poves. Sploh ne vidim, da bi bilo nujno. Je res tudi to, da jaz ne vidim razloga, da bi mojemu kaj takega prikrivala. Odlocitev in razlogi za kaj takega bi bila moja, in mu ne bi rabila polagat racunov ali se bed pocutit zaradi njega. glede timinga- ves "nikoli" ni pravi trenutek, zmeraj lahko najdes nekaj kar te drzi nazaj (sluzba, studij, ...). Vcasih je treba skocit v vodo in plavat. Je podobno pri vseh - ce bi jaz gledala zdaj na to, da sem napredovala v sluzbi, da sem se lotila organiziranega sporta, ki traja program do novembra, da... pol bog ve, kdaj bi zanosila. Ja, sem razmisljala o teh dejavnikih, ampak nikjer ni receno kdaj bom zanosila.. in ko bom, bo vse ostalo podrejeno temu... ne skrbi, vse se uredi. tako ali drugace.

honey -> RE: vaše mnenje (11.7.2006 9:25:52)
Pozdravljena, tudi jaz mislim, da je odločitev, ali mu boš povedala ali ne, samo tvoja in naše mnenje naj ne vpliva nate. Ampak jaz vem, da ne bi mogla zdržat, da mu tega ne bi povedala. Imela sem zelo zelo slabo izkušnjo v svoji mladosti, bala sem se mu povedat, ker nisem vedela, kako bo reagiral, ampak me je presenetil, ker je bil tako razumevajoč, da še danes ne morem verjet, da je bilo to res. Čeprav mislim, da od tistega večera (9 let nazaj) nisva nikoli več govorila o tej temi, ampak občutek, da sem dala to iz sebe, je bil nepopisen. Glede tega, da pa se bojiš, da po ss ne bi mogla imeti otroka, pa po mojem ni bojazni. Moja svakinja je tudi imela ss, ker sta se z bivšim razšla in sedaj ima 3 punčke (prvič eno in zdaj dvojčici). Tako da najbrž ni ovir, sploh pa, če je bilo to pred leti in naj bi se tvoje telo že poštimalo. Glede načrtovanja pa je takole: midva z možem sva tudi rekla, zdaj bova imela pa otroka. In kaj je bilo - matrala sva se 1 leto! Nočem te strašit, ampak ponavadi ni nikoli tako, kot si mi zadamo. Tako da - ne načrtujta, uživajta v seksu, seksajta kadar vama bo pasalo in bo sigurno uspelo. Nikar pa ne načrtuj - ta mesec pa bo. Ker dostikrat si na koncu razočaran. Ko bo bo.

Anonimen -> RE: vaše mnenje (11.7.2006 17:11:33)
Hvala vsem za pomoč. Še vedno ne vem kako bom stvar izpeljala, že dolgo si govorim, da enkrat mu pa bom povedala, ko bo pravi čas. Pa se imava vedno skupaj tako lepo, da kar nočem pokvarit tega. Kar se tiče tega, koliko časa sva skupaj - leto in pol - vem, da se imava od takrat najlepše. Tako on kot jaz. Iz izkušenj (žal slabih) vem, da čas ni nobeno merilo za naslednji korak. Nekako se mi zdi, da se prebuja tisti materinski čut, ki ga do sedaj ni bilo. Honey, verjemi, da se tudi jaz zelo težko zadržujem ,da mu ne povem. Je zelo razumevajoč in ve čisto, čisto vse kar se dogaja odkar sva midva skupaj, iz preteklosti pa le tega ne. Vem tudi to, da je proti splavu, saj sva že imela debate na to temo in mi zato to kar ne gre iz ust. Sabi, hvala za odgovor. Nič in nihče ne bo spremenil dogodka iz najinih preteklosti, vem. Je pa že takoj lažje, če se lahko takole dopisuje, čeprav bi bilo lažje, da tega nikoli nebi bilo treba doživet. Nikoli si niti v sanjah nisem predstavljala, da se mi lahko kaj takega zgodi. Ko pa se je, je šlo vse zelo hitro, sicer brez fizičnih problemov, a z ranami na duši. Gor me drži edino to, da takrat nisem bila niti en procent tako "odrasla", kot sem sedaj in bi, če bi ravnala drugače, uničila življenje še otročku... Na napakah se učimo, ampak te vrste lekcije so največkrat samo ovira za naprej. Žal.

tinaaja -> RE: vaše mnenje (11.7.2006 19:45:44)
Anonimna, se tole - malo razmisli o nacinu, kako mu bos povedala. ce bos iz tega naredila dramo, pol bo verjetno podobno reagiral. ce pa mu bos povedala, da ti je tezko o tem sploh govorit, da te se vedno boli, da tezko najdes besede in moc... bo pa tudi on, ce je normalen, vidu, kaksna je sitacija. tako da.. srecno

ritka -> RE: vaše mnenje (12.7.2006 7:51:20)
Tudi jaz sem nova na tem forumu, zato najprej lep pozdrav vsem skupaj (nosečim in ne nosečim). Anonimna..... tudi jaz sem imela pred trinajstimi leti splav (pri mojih 20tih) in še danes, po toliko letih nisem pozabila tistega dne. Tudi jaz si nisem mislila da se kaj takega lahko zgodi meni, pa se je (nažalost!). In še danes mi gre na jok[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]. Ampak življenje gre dalje in kar je bilo je bilo. Zdaj je treba gledat naprej. Ne vem, jaz sem vse to povedala mojemu. Nisem mogla začeti zveze z nekimi prekrivanji, še posebno ne s takimi stvarmi ki so pomembne. Tako kot ti se tudi jaz bojim kaj bo ko bom zanosila. Četudi mi ginekologinja na vsakem pregledu zatrdi da je vse v redu, da sem zdrava, imam tisti zoprni občutek z cmokom v grlu. Poglej, tudi jaz sem v službi za določen čas. Novembra mi poteče pogodba. Pa sem neki dan ko je bil direktor dobre volje odšla do njega in ga prosila za pet minut časa. Povedala sem mu da bi z mojim rada imela otroka, da ne še zdaj takoj, mogoče čez par mesecev, pol leta, leto...... ko bo ratal[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. In se mi je direktor lepo zahvalil da sem bila poštena in da ceni to kar sem naredila........ zdaj koliko to res ceni, bom vidla novembra! Zagotovil ni..... na žalost. Samo jaz pravim bolje da povem kot pa da bi me zaposlili za nedoločen čas in bi čez tri mesece rekla "jaz sem noseča"...... mi direktor glavo odtrga! Moj skromni nasvet tebi je: povej svojemu vso situacijo...... naj se še tako grdo sliši ampak če tega ne bo razumel, te ni vreden! Ne vem kakšna je situacija pri tebi v službi....... mogoče pa bi bilo dobro da bi malo potipala kako bi reagirali če bi se zgodilo kaj takega[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/nosecka.gif[/image]. Če boš kar naprej razmišljala tako kot zdaj, s tvojo štručko ne bo nič[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]. Torej pozitivno glej na stvar, začni nekaj delat na tem. V štartu z svojim dragim. Veliko sreče ti želim in upam da bova kmalu lahko obe tu objavile da sva noseči[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]

Anonimen -> RE: vaše mnenje (12.7.2006 16:32:50)
Ritka, hvala za odgovor (maš ful dobro uporabniško ime [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]). Glede službe je tako, da mi je direktorica prav pred kratkim podaljšala za eno leto. Že v tretje. Za naslednjič pa pravi, da bi bilo grdo, če mi nebi za nedloločen čas. Bomo vidl. V našem kolektivu je vse odvisno od količine dela, čeprav sem na takem delovnem mestu, da me lahko ponucajo za marsikaj (itak me že..) in bi to lahko naredila že sedaj (tudi lani je namigovala, tako kot letos), ampak je očitno pozabila [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]... Kr v dilemo me je spravila, ker če sedaj narediva [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] potem mi nikakor ne bo podaljšala, če pa počakam še leto dni, potem bo pa tako, kot si napisala - glavo mi bo odtrgala. Sita sem tega, da nonstop mislim na druge. Ampak res. Pred tremi leti sem bila brez službe in tistega nesrečnega otročka nisem bila sposobna preživljat, sedaj, ko pa sem zadovoljna s službo , pa se bojim spet tistega občutka nemoči, ko si brezposeln.Kriza. Kolikor berem teme na tem forumu ste res vse ful dobre do drugih, saj je kr težko nekomu, ki ga ne poznaš, odgovarjat, je pa za nas, ki sprašujemo dobr, da vsaj nekomu lahko zaupamo ali pa se posvetujemo. Hvala za lepe želje in tudi vam želim veliko veselja z [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image], tistim, ki si ga pa želite pa čimprej [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/modricrtici.gif[/image].

Stran: [1]