|
Anonimen -> SKRITA ŽELJA (7.7.2006 23:57:45)
|
SKRITA ŽELJA
Tale post bo verjetno precej obsežen, pa mi prosim lepo ne zamerite.
Mogoče se pa vseeno najde nekdo, ki mi bo pomagal poiskati pravi zaključek.
Imam vse, nič mi ne manjka, pa vseeno nisem srečna. Naj začnem z bistvom.
Pri svojih devetih letih sem izgubila očeta. Po pripovedih moje mame in ostalih bljižnjih in daljnih sorodnikih je bil moj oče navaden pijanec in ena velika zguba.
Otroštvo je bilo res prepleteno s trnjem, saj me je okolica sprejemala kot »pijančevo hči«.
Spomnim se, da sem nekoč kot majhna punčka pred blokom s še dvema prijateljicama skakala »gumitvist«. Veselo sem premagovala ovire elastike, ko se je v trenutku vse okoli mene ustavilo in čez čas butnilo v grozovit krohot. Ves svet se je odvijal za mojim hrbtom. Ko sem se obrnila, sem videla, kako dve gorili pod roko peljeta mojega obtolčenega, poscanega, posranega očeta. Grozno, vsi so razbežali, le jaz sem ostala tam in kot vkopana zrla v človeka, ki je bil moj oče. Takrat se je začelo. Njegovo pijančevanje me je pripeljalo tako daleč, da sem se zaprla vase in vsakič sproti trepetala pred novim snidenjem »pijanega očeta«.
Mama se je fizično in psihično precej izčrpala, zato je zahtevala ločitev.
Socialna delavka jo je rotila naj še malo potrpi, ker so očetovi petki šteti. Pa sva obe trpeli.
Prišel je dan, ko se je na vratih pojavil mlad policaj in vprašal, če je mama doma. Poklicala sem jo. Prijeten policaj mi je rekel, če bi se lahko šla na dvorišče igrat. Seveda, kot tolikokrat prej, sem se vesela, da je oče pristal v psihiatrični bolnišnici in bo tam ostal na zdravljenju, odpravila na igrišče.
Pa je bil konec tokrat drugačen. Tisto oktobrsko soboto, je policaj prišel povedat drugačno novico, novico, da je oče tragično preminul. V svoji pijanosti se je zavlekel k neki domačiji in zaspal za večno.
Ja, bil je pijanec in obe z mamo sva bili psihično in fizično zlorabljeni do konca, vendar je bila vseeno izguba težka izkušnja.
Več kot dva meseca sem ponoči spala pri vseh lučeh v stanovanju, v glavi sem dolgo časa slišala srebanje zadnjega krožnika očetove juhe in tistega zadnjega pogovora med mamo in njim : »Kam greš ****, ostani doma, bom poskrbela zate ?« je rekla mama
Oče pa ji je odvrnil :«****, »magari v smrti!«
Pa je res šel, šel je v smrt.
Odraščala sem in k sreči brez hudih pretresov končala osnovno šolo in potem kasneje še srednjo.
Dolgo časa nisem sprejemala nikakršnih očetovih vezi. Tudi mama jih je vneto odklanjala.
Danes, po skoraj tridesetih letih, pa se v meni prebuja nekaj nepojasnjenega.
Vem, da je imel oče pred mano dve nezakonski hčeri. Po pripovedovanju takrat in do izpred desetih let, sta to dve, ki mi jih nikakor ni bilo in tudi ne bo treba spoznati. Obe sta čudakinji in nadvse slaba človeka.
Zadeva me je začela razjedati, pa saj sta vendar moji polsestri, ki imata po vsej verjetnosti tudi sami družino, lastno življenje,......sta vendar tista moja vezna člena, ki mi manjkata da pridem do konca moji SKRITI ŽELJI.
Nič ne vem od njiju. Vem samo to, da ena živi v Poljanah nad Škofja Loko, druga pa nekje v Goriških brdih. Prvi je ime Maja, drugi Žarka.
Nikomur, edino virtualnosti, si ne upam zaupati moje SKRITE ŽELJE. S smrtjo mojega očeta se je vse zabrisalo, s tem tudi spomin nanj in na to, da je nekoč bilo njegovo srce.
Moja želja ni zadeti na loteriji, moja želja je, vrniti se nazaj, trideset let nazaj. Toliko imam vprašanj zanj, pa bodo ostala neodgovorjena ? Mogoče nekoč le najdem polsestri in mogoče mi bosta lahko odgovorili na marsikatero vprašanje
Zlila sem iz sebe mojo SKRITO ŽELJO. Nekoč mogoče najdem odgovore na svoja vprašanja.
|
|
|
|