|
Anonimen -> RE: Prizidek garaže- potrebna dovoljenja? (3.7.2006 11:36:27)
|
EVO IZ PRAVILNIKA!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
2.3 Enostavni objekti 4. člen (vrste enostavnih objektov) Enostavni objekti so: 1. pomožni objekti, med katere sodijo : - objekti za lastne potrebe, - ograje, - pomožni infrastrukturni objekti in - pomožni kmetijsko-gozdarski objekti; 2. začasni objekti, med katere sodijo : - začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi, - začasni objekti, namenjeni prireditvi in - začasni objekti, namenjeni skladiščenju; 3. vadbeni objekti, med katere sodijo : - vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem in - vadbeni objekti, namenjeni obrambnim vajam in vajam za zaščito, reševanje in pomoč; 4. spominska obeležja; 5. urbana oprema. 2.3.1 Pomožni objekti 5. člen (vrste objektov za lastne potrebe) (1) Objekti za lastne potrebe so: 1. bazen, to je montažni ali obzidan prostor za vodo, namenjen kopanju, lahko pa tudi za gašenje morebitnega požara, če je njegova tlorisna površina do 30 m2, globina pa do 1,5 m, merjeno od roba do dna; 2. drvarnica, to je pritlična stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, ki je namenjen za hrambo trdega kuriva, če je njena tlorisna površina do 15 m2, višina in razpon nosilnih delov pa do 3 m; 3. garaža, to je pritlična stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, ki je namenjen za shranjevanje osebnih motornih vozil, če je njena tlorisna površina do 30 m2, višina do 3 m, merjeno od terena do kapi, razpon nosilnih delov pa do 3 m, pri večjem razponu pa morajo biti nosilni deli montažni in dani v promet v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode; 4. lopa, to je pritlična stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, ki je namenjen za shranjevanje orodja, vrtne opreme in podobno, če je njena tlorisna površina do 15 m2, višina in razpon nosilnih delov pa do 3 m; 5. nadstrešek, to je manjša streha, odprta ali deloma zaprta, pred vhodom v objekt ali nad gostinskim vrtom ali namenjena zaščiti osebnih motornih vozil in koles, zbirnih mest za komunalne odpadke in podobno, če je njegova tlorisna površina do 30 m2, njegova konstrukcija postavljena na zemljišče, višina in razponi pa enaki kot pri garaži; 6. steklenjak, to je s steklom pokrit prostor za gojenje vrtnin in drugih rastlin ali narejen kot zimski vrt, če je njegova tlorisna površina do 30 m2, višina in razpon nosilnih delov pa do 3 m; 7. rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, s priključkom na objekt, če je njegova prostornina do 5 m3 in se ga gradi v skladu s predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline ter v skladu s pogoji njegovega dobavitelja; 8. uta oziroma senčnica, to je manjša, navadno lesena, delno odprta pritlična stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, ki je namenjen sedenju in počitku, če je njena tlorisna površina do 15 m2, višina in razpon nosilnih delov pa do 3 m; 9. zajetje, vrtina ali vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo, če je njegova globina do 30 m; 10. zbiralnik za kapnico, to je montažni ali obzidan ter nadkrit prostor za vodo, prestreženo ob padavinah, običajno s strehe, če je njegova prostornina do 30 m3; 11. nepretočna greznica, to je neprepusten zbiralnik odpadne vode iz kuhinje in sanitarnih prostorov enostanovanjske stavbe, z neprepustnimi stenami in dnom, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda in izločeno blato v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo, če je njena prostornina do 50 m3 ali pretočna greznica, to je naprava za čiščenje odpadne vode iz kuhinje in sanitarnih prostorov enostanovanjske stavbe brez ozračevanja, v kateri se odpadna voda anaerobno obdela skladno s standardoma SIST DIN 4261 - del 1 in SIST EN 752-1: 1995 in se drenira v gnojnično jamo in brez odvoda v površinske ali podzemne vode, če je njena prostornina do 20 m3. (2) Med objekte za lastne potrebe se ne morejo šteti objekti iz prejšnjega odstavka, če so namenjeni za opravljanje poslovne dejavnosti. 4. POGOJI ZA GRADNJO ENOSTAVNIH OBJEKTOV BREZ GRADBENEGA DOVOLJENJA IN UGOTAVLJANJE NJIHOVEGA IZPOLNJEVANJA 4.1 Pogoji za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja 19. člen (temeljni pogoji za gradnjo enostavnega objekta brez gradbenega dovoljenja) Enostavni objekt je lahko grajen brez gradbenega dovoljenja, če ima investitor za zemljišče, na katerem naj bi se takšen objekt zgradil, lastninsko ali kakšno drugo stvarno oziroma obligacijsko pravico, ki mu omogoča gradnjo na takšnem zemljišču in če so pri takšnem objektu glede na vrsto, v katero je v skladu s tem pravilnikom uvrščen, izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da so njegova velikost in način gradnje ter rabe v skladu z določbami tega pravilnika, 2. da so pri njegovi gradnji izpolnjene zahteve, ki jih glede načina gradnje in odmika od sosednjih zemljišč določa 20. člen tega pravilnika in 3. da so pri njegovi gradnji izpolnjeni lokacijski pogoji, ki jih glede dopustnosti, oblikovanja in postavitve objektov določa izvedbeni prostorski akt. 20. člen (zahteve glede načina gradnje in odmika od sosednjih zemljišč) Enostavni objekti, ki se jih lahko gradi brez gradbenega dovoljenja, morajo glede načina gradnje in odmika od sosednjih zemljišč izpolnjevati naslednje zahteve: 1. pri objektih za lastne potrebe: - zgrajeni so lahko le na zemljišču gradbene parcele, ki pripada stavbi, zgrajeni na podlagi gradbenega dovoljenja, pri čemer pa se lahko zajetje, vrtina oziroma vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo gradi samo, če na območju, koder se naj bi gradil, vodooskrba s pomočjo javnega vodovodnega omrežja ni zagotovljena, nepretočna greznica pa, če na območju, koder naj bi se gradili, tudi ni zagotovljeno odvajanje in čiščenje odpadnih voda s pomočjo javnega kanalizacijskega omrežja; - na gradbeni parceli večstanovanjske stavbe se lahko za vsako stanovanje v stavbi zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste; - zgrajeni so lahko kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente; če so zgrajeni kot posamična gradnja, morajo biti eden od drugega odmaknjeni najmanj 1,5 m, če pa se stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente, njihova skupna površina, v katero pa se ne prišteva površina stavb, zgrajenih na podlagi gradbenega dovoljenja, če se jih objekti za lastne potrebe dotikajo, pa ne sme presegati 30 % prostih zunanjih površin gradbene parcele, razponi njihovih nosilnih delov pa so lahko do 3 m; če razponi nosilnih delov presegajo 3 m, morajo biti sestavljeni iz montažnih elementov, ki so bili dani v promet v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode; - od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljeni toliko, kot je to predpisano z izvedbenim prostorskim aktom; če z izvedbenim prostorskim aktom ni predpisan odmik od meje sosednjih zemljišč, morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m, razen rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj toliko, kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline; če je odmik manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč, v primeru rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto pa tudi montirati ustrezen požarni zid; - ne smejo imeti novih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, znotraj gradbene parcele pa so lahko priključeni na obstoječe priključke, pri zajetju, vrtini oziroma vodnjaku pa mora biti v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, pridobljeno vodno soglasje za lastno oskrbo s pitno vodo; 2. pri ograjah: - od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljene toliko, kot je to predpisano z izvedbenim prostorskim aktom oziroma morajo biti postavljene na mejo, če tako določa izvedbeni prostorski akt; če z izvedbenim prostorskim aktom ni predpisan odmik od meje sosednjih zemljišč, morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 0,5 m; če je odmik manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč: - ob javni cesti njihov zgornji rob oziroma pozicija ne sme posegati v polje preglednosti, zato se mora pred gradnjo ograje pridobiti soglasje upravljalca javne ceste; - če je sosednje zemljišče javna cesta, je za postavitev ograje potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste; 3. pri pomožnih infrastrukturnih objektih: - če objekta ne gradi pristojen izvajalec gospodarske javne službe oziroma pri pomožnem telekomunikacijskem objektu pooblaščeni operater, pri pomožnem objektu na mejnem prehodu oziroma v vojašnicah pa pooblaščeni izvajalec, morajo njegovo gradnjo nadzorovati predstavniki teh služb; 4. pri pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektih: - zgrajeni so lahko samo znotraj grajenega območja kmetije, lahko pa tudi znotraj pogojno zazidljivega območja kmetije, če so izpolnjeni pogoji iz 2. točke četrtega odstavka 18. člena tega pravilnika; izven grajenega območja kmetije se lahko gradi enostavne kmetijsko-gozdarske prometnice in ograje za pašo živine, če so izpolnjeni pogoji iz 5. točke prvega odstavka 6. člena tega pravilnika; - v grajenem oziroma pogojno zazidljivem območju kmetije se lahko zgradi največ po en pomožni kmetijsko-gozdarski objekt iste vrste, kar pa ne velja za gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, kozolec, rastlinjak in silos, ki se jih lahko zgradi toliko, kot je to potrebno za obratovanje kmetije; - od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljeni toliko, kot je to predpisano z izvedbenim prostorskim aktom; če z izvedbenim prostorskim aktom ni predpisan odmik od meje sosednjih zemljišč, morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m; če je odmik manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč; - pri vodnem zajetju, vrtini oziroma vodnjaku mora biti v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, pridobljeno vodno soglasje za namakanje kmetijskih zemljišč; 5. pri začasnih objektih, namenjenih sezonski turistični ponudbi: - gradi se jih lahko samo na javnih površinah ali neposredno ob njih; - ne smejo imeti novih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, lahko pa se jih priključi na obstoječe priključke; 6. pri začasnih objektih, namenjenih prireditvam: - gradi se jih lahko samo na obstoječem primerno utrjenem zemljišču, ki ima urejeno odvodnjavanje komunalnih odplak; - ne smejo imeti novih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, lahko pa se jih priključi na obstoječe priključke; 7. pri začasnih objektih, namenjenih skladiščenju: - gradi se jih lahko samo znotraj gradbene parcele, ki pripada stavbi, zgrajeni na podlagi gradbenega dovoljenja; - ne smejo imeti novih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, lahko pa se jih priključi na obstoječe priključke; 8. pri vadbenih objektih, namenjenih športu in rekreaciji na prostem: - zaradi njihove gradnje se ne smejo spremeniti vodne, gozdne ali krajinske in reliefne značilnosti območja; - če je za njihovo uporabo potrebno izvesti še kakšno drugo gradnjo oziroma zgraditi objekt, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, je tudi zanje potrebno gradbeno dovoljenje; - ne smejo imeti novih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, lahko pa se jih priključi na obstoječe priključke; 9. pri vadbenih objektih, namenjenih obrambnim vajam in vajam za zaščito, reševanje in pomoč: - zaradi njihove gradnje se ne smejo spremeniti vodne, gozdne ali krajinske in reliefne značilnosti območja; - če je za njihovo uporabo potrebno izvesti še kakšno drugo gradnjo oziroma zgraditi objekt, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, je tudi zanje potrebno gradbeno dovoljenje; - ne smejo imeti novih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, lahko pa se jih priključi na obstoječe priključke; 10. pri spominskih obeležjih: - če se jih gradi na javni površini, ne smejo ovirati njene splošne rabe; - ne smejo imeti novih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, lahko pa se jih priključi na obstoječe priključke; - od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljeni toliko, kot je to predpisano z izvedbenim prostorskim aktom; če z izvedbenim prostorskim aktom ni predpisan odmik od meje sosednjih zemljišč, morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m; če je odmik manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč; 11. pri urbani opremi: - če se jo gradi na javni površini, ne sme ovirati njene splošne rabe; - ne sme imeti novih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, lahko pa se jo priključi na obstoječe priključke; - od meje sosednjih zemljišč mora biti oddaljena toliko, kot je to predpisano z izvedbenim prostorskim aktom; če z izvedbenim prostorskim aktom ni predpisan odmik od meje sosednjih zemljišč, razen v primeru, ko je sosednje zemljišče javna cesta, mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljena najmanj 0,5 m; če je odmik manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč; - če je sosednje zemljišče javna cesta, je za postavitev urbane opreme potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste. 4.2 Ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja 21. člen (obveznosti investitorja enostavnega objekta) (1) Investitor mora pred začetkom gradnje enostavnega objekta sam ali s pomočjo strokovnjaka oziroma usposobljenega izvajalca preveriti: 1. ali v skladu z določbami tega pravilnika takšen enostavni objekt izpolnjuje pogoje glede največje velikosti in načina gradnje ter rabe in 2. ali gradnja takšnega enostavnega objekta izpolnjuje zahteve, določene v 20. členu tega pravilnika (2) Preveritve iz prejšnjega odstavka opravi investitor sam ali s pomočjo strokovnjaka oziroma usposobljenega izvajalca na način, kot je to določeno v 22. do 25. členu tega pravilnika. (3) Preveritev izpolnjevanja pogojev iz 1. točke, razen glede največje velikosti, ni potrebna pred gradnjo enostavnega objekta iz 1. točke drugega odstavka 16. člena tega pravilnika. (4) Če leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen enostavni objekt, v območju varovalnega pasu iz prvega odstavka 17. člena oziroma v varovanem območju iz 20 prvega odstavka 18. člena tega pravilnika, mora investitor vložiti zahtevo za izdajo soglasja pri pristojnem organu oziroma službi iz drugega odstavka 17. člena oziroma drugega odstavka 18. člena tega pravilnika in tej zahtevi priložiti lokacijsko informacijo, ki vsebuje tudi kopijo kartografskega dela izvedbenega prostorskega akta z vrisano lokacijo predvidenega objekta. (5) Pred začetkom gradnje pomožnega kmetijsko-gozdarskega objekta iz 2. točke četrtega odstavka 18. člena tega pravilnika v pogojno zazidljivem območju kmetije, se mora predlogu za izdajo mnenja pristojne kmetijske svetovalne službe priložiti lokacijsko informacijo v skladu s prejšnjim odstavkom. 22. člen (ugotavljanje največje velikosti) (1) Preveritev ali je velikost enostavnega objekta v skladu z določbami tega pravilnika, se opravi tako, da se njegova tlorisna površina izračuna kot zazidana površina, njegova prostornina pa se izračuna kot bruto prostornina, skladno z veljavnim slovenskim standardom, ki ureja izračunavanje površin in prostornin, nato pa se na takšen način izračunana površina, prostornina oziroma višina objekta primerja s površino, prostornino oziroma višino, ki je s tem pravilnikom predpisana za določeno vrsto enostavnega objekta. (2) Če se po preveritvi velikosti ugotovi, da je izračunana površina, prostornina oziroma višina objekta večja od površine, prostornine oziroma višine, kot je s tem pravilnikom predpisana za določeno vrsto enostavnega objekta, je takšen objekt manj zahteven objekt in mora zato pred začetkom njegove gradnje investitor pridobiti gradbeno dovoljenje. 23. člen (ugotavljanje načina rabe) (1) Preveritev ali je način rabe enostavnega objekta v skladu z izvedbenim prostorskim aktom in določbami tega pravilnika, se opravi tako, da se na podlagi lokacijske informacije najprej preveri, kakšna namenska raba prostora je z izvedbenim prostorskim aktom določena za območje, kjer je zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen enostavni objekt, nato pa primerja ali je njegov namen v skladu s takšno namensko rabo prostora. (2) Šteje se, da je gradnja enostavnih objektov v skladu z osnovno namensko rabo, določeno z izvedbenim prostorskim aktom, če se jih gradi na območjih, za katera je z izvedbenimi prostorskimi akti določena namenska raba za potrebe poselitve (v nadaljnjem besedilu: poselitvena območja). Če se določena vrsta enostavnega objekta gradi izven poselitvenih območij, se šteje, da je taka gradnja tudi v skladu z osnovno namensko rabo, določeno z izvedbenim prostorskim aktom, vendar samo, če se ga gradi v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave, upravljanja z vodami in varstva kulturne dediščine in če takšen enostavni objekt izpolnjuje naslednje pogoje: 1. v primeru določene vrste objekta za lastne potrebe iz 5. člena tega pravilnika, da se ga gradi na gradbeni parceli, ki pripada stavbi, zgrajeni na podlagi gradbenega dovoljenja; 2. v primeru ograje iz 6. člena tega pravilnika, če se naj bi gradila: - kot medsosedska ograja, da je namenjena ograditvi gradbene parcele iz prejšnje točke, - kot varovalna ograja, da je namenjena ograditvi zemljišča, ki pripada objektu oziroma objektom, zgrajenim na podlagi gradbenega dovoljenja, - kot igriščna ograja, da je namenjena ograditvi določene vrste igrišča, urejenega oziroma zgrajenega na podlagi gradbenega dovoljenja, - kot oporni zid oziroma škarpa, da se jo gradi na gradbeni parceli iz prejšnje točke in - kot ograja za pašo živine, da se z njo ne spremeni dosedanjega načina rabe zemljišča, ki se ga ograjuje oziroma okrog katerega se postavlja; 3. v primeru pomožnega infrastrukturnega objekta iz 7. člena tega pravilnika, da se ga gradi na oziroma v obstoječem objektu, zgrajenim na podlagi gradbenega dovoljenja, ali zemljišču, ki pripada oziroma služi takšnemu objektu; 4. v primeru določene vrste pomožnega kmetijsko-gozdarskega objekta iz prvega odstavka 8. člena tega pravilnika: - da se ga gradi znotraj grajenega območja kmetije, - da se ga gradi znotraj pogojno zazidljivega območja kmetije v skladu z zahtevami iz 2. točke četrtega odstavka 18. člena tega pravilnika in - da se določena vrsta enostavne kmetijsko-gozdarske prometnice gradi v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijstvo in gozdarstvo, in da se zaradi njene gradnje ne spremeni dosedanjega načina rabe zemljišča; 5. v primeru drugih vrst enostavnih objektov, da se zaradi njihove gradnje ne spremeni dosedanjega načina rabe zemljišča, na katerem se jih gradi. (3) Če se po preveritvi ugotovi, da je način rabe enostavnega objekta sicer v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, ne pa tudi z določbami drugega odstavka tega člena, mora investitor pred začetkom gradnje enostavnega objekta pridobiti gradbeno dovoljenje. 24. člen (ugotavljanje načina gradnje) (1) Preveritev ali so za gradnjo enostavnega objekta izpolnjene s tem pravilnikom določene zahteve glede načina gradnje se opravi tako, da se materiali oziroma gradbeni proizvodi, ki naj bi se uporabili pri njegovi gradnji ter nameravani način izvedbe del primerja z materiali oziroma gradbenimi proizvodi in načinom izvedbe, ki jih določata izvedbeni prostorski akt in 20. člen tega pravilnika. (2) Če se po preveritvi načina gradnje ugotovi, da bi bilo potrebno uporabiti drugačne materiale oziroma gradbene proizvode, kot so s tem pravilnikom predpisani za določeno vrsto enostavnega objekta, se takšen objekt šteje za manj zahteven objekt in mora zato pred začetkom njegove gradnje investitor pridobiti gradbeno dovoljenje. 25. člen (ugotavljanje odmika od sosednjih zemljišč) (1) Preveritev ali so za gradnjo enostavnega objekta izpolnjene s tem pravilnikom določene zahteve glede odmika od sosednjih zemljišč, se opravi tako, da se na podlagi lokacijske informacije preveri, ali bo objekt od meje sosednjih zemljišč oddaljen toliko, kot je to predpisano z izvedbenim prostorskim aktom oziroma s tem pravilnikom. (2) Če se po preveritvi pogojev za odmik od meje sosednjih zemljišč ugotovi, da je z izvedbenim prostorskim aktom predpisan odmik od meje sosednjih zemljišč, lahko investitor zgradi enostavni objekt brez gradbenega dovoljenja samo v takšni oddaljenosti od meje, kot jo določa izvedbeni prostorski akt, pri čemer se kot oddaljenost šteje najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in tej meji najbližjo zunanjo točko enostavnega objekta. Če ima enostavni objekt streho z napuščem ali kakšno drugačno konzolno konstrukcijo, se kot najkrajša razdalja šteje najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in navpičnico najbolj izpostavljenega dela napušča oziroma konzolne konstrukcije. (3) Če se po preveritvi pogojev za odmik od meje sosednjih zemljišč ugotovi, da z izvedbenim prostorskim aktom ni predpisan odmik, lahko investitor zgradi enostavni objekt brez gradbenega dovoljenja v tolikšni oddaljenosti od meje sosednjega zemljišča, kot je to za posamezno vrsto enostavnega objekta določeno v 20. členu tega pravilnika, bližje meji pa samo, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča. (4) Če želi investitor graditi enostavni objekt drugače, kot to določa prejšnji odstavek, mora pred začetkom gradnje enostavnega objekta pridobiti gradbeno Pa brez zamere. Mal me pa pojezi, ker odgovarjam vedno isto. Sej rada, sam gor tudi piše na vrhu med FAQ
|
|
|
|