tako sem žalostna... (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi



Sporočilo

Anonimen -> tako sem žalostna... (1.7.2006 22:16:03)

Se opravičujem, ker bom anonimna, ampak...
 
Lani sem spoznala res krasnega moškega s katerim živim in sedaj sem z njim tudi noseča. Njegova družina je super (prijazni, pozorni), problem pa je v mojem sorodstvu, s katerim sem si bila celo življenje zelo, zelo blizu. Skratka, za mojo nosečnost in za naju se sploh ne zmenijo. Ko sva prišla dvakrat na obisk, nama niso niti čestitali, še manj pa bili prijazni do njega, totalno naju ignorirajo. Ne vem zakaj mojega dragega ne sprejmejo, ko pa je res zlat! Zaradi tega me je tudi sram, da imam takšno žlahto in včasih me prime res nepopisna žalost in niti ne vem, kako bo, ko bom rodila. Saj se trudim zaradi bebice, da se ne bi obramenjevala s tem, ampak sem res žalostna...



ada2 -> RE: tako sem žalostna... (1.7.2006 22:19:14)

[sm=pikapoka2.gif][sm=rozica.gif][sm=pikapoka2.gif][sm=rozica.gif][sm=pikapoka2.gif][sm=rozica.gif][sm=pikapoka2.gif][sm=rozica.gif]
ne bodi žalostna, če si srečna z njim. on in vajin dojenček bosta tvoja družina.



Anonimen -> RE: tako sem žalostna... (1.7.2006 22:20:20)

žlahta strgana plahta! nehi k njim hodt pa se raje možupa bodočemu otroku posvet te bl rabta k pa eni levaki k jim je vseeno. sej vem da je težko sam res ne vem zkaj bi se jim vsiljevala in se poniževala če pa je njim mar! brezveze!



Anonimen -> RE: tako sem žalostna... (1.7.2006 22:21:03)

Kja pa rečejo, ko jih vprašaš, kaj je narobe?



Anonimen -> RE: tako sem žalostna... (1.7.2006 22:23:45)

Sva že dve...
Moji dve leti niso odobravali moje zveze, med nosečnostjo skoraj nismo imeli  stikov, nato pa...Počakaj, pa boš videla, kaj naredi ena mala štručka!
Sedaj se osredotoči na pikico, ki raste v tebi, vse ostalo se bo sčasoma uredilo. Vsaj pri nas se je.



Anonimen -> RE: tako sem žalostna... (1.7.2006 22:27:38)

Narobe je verjetno to, da sem pred to vezo, po dolgih letih končno prekinila z totalnim idiotom, ljubosumnežem..., ki pa so ga oni poznali in je bil iz istega kraja kot mi. Z sedanjim pa živiva par kilometrov vstran, v drugem mestu. Mislila sem, da bi lahko bili srečni, da sem končno z nekom, ki je "normalen" in zelo izobražen, vljuden...



Anonimen -> RE: tako sem žalostna... (1.7.2006 22:30:12)

Mogoče so pa samo nevoščljivi, ker si našla "zlatega" fanta in njegovo super družino. Morda se na nek način počutijo izrinjeni iz tvojega življenja, ker je del njihovega mesta prevzela vajina "nova" družina.

Ti se nikar ne obremenjuj z njimi. Poskušaj ostati še naprej v dobrih odnosih z njimi, če ti to nekaj pomeni. Če so bili vaši odnosi trdni in zaupanja vredni, bo tale "neprijetnost" minila.
Če ne, se ne sekiraj. Vsaj zdaj ne, ko pričakuješ otročka.

Po tem, kar pišeš, te partner gotovo razume in podpira. Osloni se nanj kot si se verjetno včasih na svoje sorodstvo [sm=pikapoka2.gif][sm=pikapoka2.gif] 



Anonimen -> RE: tako sem žalostna... (1.7.2006 22:33:35)

zlate ste[sm=smiley31.gif], res.

On me res razume, ampak meni je hudo, ko vidim kako so hladni do njega...



Pupica -> RE: tako sem žalostna... (1.7.2006 22:34:31)

Se strinjam z LARA[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]Ni kej rečt. AMen.
Ti, tvoj zlati fant in bebica boste družina. Ostali so ...no žlahta, strgana plahta....[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]
Ne se sekirat![sm=rozica.gif]



MALINČICA -> RE: tako sem žalostna... (1.7.2006 23:55:13)

Pri naju je problem z njegovo družino, skupaj sva že pet let, pa me še zmeraj ne pozdravijo, nočejo me spoznati....
Še zmeraj mislijo, da je njegova bivša "miss perfect" in tako naprej. Zdaj, ko sem noseča se tudi ni spremenil njihov odnos, vendar sem vseeno rekla, da otrok bo lahko šel k njim, če bodo le želeli in kasneje, če bo malček to sam želel, jaz pa k njim ne bom hodila. Mi ni treba, če jim prej nisem bila dovolj dobra, potem naj jim ne bom nikoli. Vem pa tudi to, da ko bodo oni mene potrebovali, ne bom niti za sekundo pomislila, da bi se jim maščevala, ampak jim bom po svojih močeh pomagala.
Na koncu koncev so vendarle starši človeka, ki ga z vsem srcem ljubim.

Je pa tudi on dostikrat žalosten zaradi tega, sploh pa še zato, ker moja družina njega full lepo sprejme in ga ima zares rada.

V bistvu je pa pomembno samo to, da se ljubiva midva!!!!!
Ne sekiraj se!!!!



Marogica -> RE: tako sem žalostna... (1.7.2006 23:56:49)

ANonimna, za takšne primere sem že nekajkrat slišala, ko se starši enostavno ne morejo sprijazniti s tem, da je "najboljša" partija odšla iz tvojega življenja.
Vendar se zavedaj, da je življenje in vse odločitve tvoje in da ne boš živela z družino temveč s svojim partnerjem, ki ga ljubiš. In to je najvažnejše. Vse ostalo je nepomembno.

Pa še to-najbrž se bodo po rojstvu spremenili, kot je že ena napisala.Če so kolikor tolikor normalni.
Tebi pa želim vso srečo v tvoji zvezi in čim manj sekiranja.



LARIKA -> RE: tako sem žalostna... (2.7.2006 8:48:38)

Bodi srečna,da si našla patnerja s katerim si srečna. Na sorodstvo se pa ne oziraj. Saj ne živiš z njimi ampak z njim. In kmalu se vama bo pridružil še vajin otrok. In vi trije bosta svoja družina.
Ne oziraj se na njih, ker si potem samo žalostna [sm=smiley2.gif]



Anonimen -> RE: tako sem žalostna... (2.7.2006 9:28:03)

Prekleta žlahta !!!! Vedno te prizadenejo ravno tisti, ki naj bi ti stali ob strani, ta spodbujali... Včasih se resno sprašujem, zakaj imajo nekateri otroke, če jih potem ne podpirajo pri njihovih odločitvah? Sej je vsak človek zase in se mora učit na svojih napakah... Ne pa se pokoravat staršem za vsako ceno in celo življenje.
Dejmo še mi njih na stranski tir, pa bodo mogoče poštudirali, kaj nam delajo!!
[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image] jih naj vzame. Res sem jezna! Še ti bodi in se čimmanj sekiraj. Itak to sam tebi škodi, ker oni sploh ne vejo, kaj tebi delajo, ker so preveč vase zagledani!!
Pa ne ponavljajmo njihovih napak!!
SREČNO!!



Anonimen -> RE: tako sem žalostna... (2.7.2006 10:02:40)

Moji so se tut obrnili proti meni, ko sem spoznala mojega zdaj že moža. Sama sem že od začetka začutila da je to to. Bil je občutek, ki ga pred njim nisem ob nobenem imela.

Bil je to kar sem iskala. Izobražen, vljuden,stal mi je od vsega začetka ob strani,....in moji so šli celo tako daleč, da sem se morala odseliti od doma. Pa so mi prijatelji svetovali, da situacije ne bom mogla drugače spremenit, kot da se spoprijaznim z dejstvi in zaživim naprej, pač brez njih. In to sem tudi storila. Ob novici, da sem noseča, je moja mama izjavila "je bilo za pričakovat". Celo nosečnost nisem imela nikogar ob sebi iz familije....sam možeka in prijateljice. In tako se tudi sedaj nadaljuje.

S starši imamo sicer po novem kontakt, ampak to je osredotočeno na to, da me vprašajo kako je z vnučkom in kakšno vreme je na drugi strani Slovenije. Nazalost, ampak...življenje nas vodi in mi plavamo ali se vtopimo. Zame slednja možnost ne pride vpoštev in verjetno zate tudi ne, saj imaš zlatega možeka in nekaj najlepšega pod svojim srčkom....TEGA NE POZABI. Vi TRIJE boste družina in počutje pri vas bo vplivalo na družinsko življenje, ne to kar si drugi mislijo o vas, še najmanj, če so starši proti zvezi.

Lepo nosečnost ti želim.



Anonimen -> RE: tako sem žalostna... (2.7.2006 14:52:36)

Hvala, hvala[sm=rozica.gif][sm=rozica.gif][sm=rozica.gif]



Stran: [1]