prepiri (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi



Sporočilo


Anonimen -> prepiri (26.6.2006 18:16:11)

Živjo!
Meni je HUDO!!! RES!
Situacija: 3 leta poročena, 8 mesečni otrok, nenehni prepiri!

Preden sva imela otroka - ki je bil načrtovan in zelo zaželjen - sva imela super odnos. Brez prepirov, vse sva se zmenila, zabavala,...v glavnem idealno. Sedaj je pa vse drugače! Nič se ne moreva zmenit, padajo očitki, v glavnem vsak dan imava pestro! Ne vem - sem sicer že od večih ljudi slišala, da se to lahko zgodi, samo ...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image] Mah, ne vem! Je bilo pri vas tudi tako?

Rabim malo tolažbe!




ssprdamj -> RE: prepiri (26.6.2006 18:27:09)

Mi2 imava tudi 8-mesecnega sinka. Seveda se po rojstvu otroka vse spremeni. Meni moj partner ogromno pomaga pri vzgoji in domacih opravilih tudi, pa vseeno se mi vcasih zdi vse skupaj premalo in sem nataknjena, sitna... No, najina sreca je v tem, da ne znava biti jezna drug na drugega - beseda ze da besedo (prepir), ampak je cez deset mionut ze pozabljeno.
Bodta oba mal potrpezljiva pa bo. Poskusita se pa pogovoriti o tem, kaj kateri od vaju cuti in poskusajta to tudi razumeti.
Vso sreco!




Marogica -> RE: prepiri (26.6.2006 18:49:56)

Težko je karkoli napisati. Iščita najprej vzroke vajinih prepirov, pa bo potem mogoče drugače. TOrej, je vzrok otrok, utrujenost, služba......
Nekaj mora za tem tičati, če je bilo prej vse tako lepo...




BLAŽIKA -> RE: prepiri (26.6.2006 19:04:05)

Poiščita razloge kaj je bilo prej in kaj je sedaj da se je tako spremenilo.




Anonimen -> RE: prepiri (26.6.2006 20:38:22)

Hja, prej sva bila oba 100/h zaposlena, zdaj sem pa ajz doma z otročkom, moj dragi je pa še naprej FUL zaposlen - služba, končuje faks,... Sej se po vsakem prepiru ful hitro pobotava in se vse pogovoriva, samo mi je vseeno hudo, ker se sploh prepirava.




Anonimen -> RE: prepiri (26.6.2006 22:12:59)

No pa si najdla razlog za prepire. Preveč časa imaš, pol pa najdeš tu mač stvari, on pa ma premal časa pa spet najde tu mač stvari. Sej bo boljš še tri mesce počak pa boš šla v službo pa bodo prepiri zginl tko kot so prišli.

Jaz zase vem, da sem prov smotana in čudna ko sem na porodniški in komaj čakam da grem spet delat, da bom spet jaz. K doma mi je čist adijo pamet.





Anonimen -> RE: prepiri (26.6.2006 22:25:42)

Zakaj gre: TI SI SKOZ DOMA, 8 mesecev že skoz rihtaš otroka, on "leta naokol"...ti pa bi rada da bi tudi ti imela kej fraj...sej pr nama je isto, sam da je moj pamž star 4 mesece, sva bila tik pred tem, da greva narazen, ampak je zaenkrat moj še tolk pri sebi, da moje izbruhe oprošča..

Kako si želim it k frizerju, ne da na uro gledam, kako bi sla v en shoping cot, itd, itd...ampak veš, otročka ne zamenjam za vse to.

Začela sem uživat s tamalim, edino sranje je zdaj ker je vročina in sva ves dan noter..to je pa sranje, ja...

BBoš videla, sej se bo zglihalo...prosi ga, naj te mal razvaja, pogovarjajta se, pojdita na sprehode, ko bo on imel čas...pa predvsem potrpi, saj bo bolje.

Jaz na tvojem mestu bi z otrokom uživala, saj se ti bo vendar kmal porodniška iztekla.

Srečno!




trojči -> RE: prepiri (26.6.2006 22:25:50)

Če je ljubezen, se bosta že znala zmeniti. Če ljubi le eden, je pa hudič. Hudič ima pa rad mlade.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image]




Anonimen -> RE: prepiri (26.6.2006 22:38:25)

Otroka dajta v varstvo, vidva pejta pa na lepše [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]





arabela* -> RE: prepiri (26.6.2006 23:35:46)

Ko boš začela dela,verjemi se bo vse spremenilo.Jaz ko sem bila doma,sem samo pšrepire iskala,nonstop so bili na dnevnem redu.Tako da lepo potrpi,malo se zmenita kako in kaj.Pa veliko sreče[sm=love.gif]




rija -> RE: prepiri (27.6.2006 0:15:35)

anonimna, tako pač je: tudi pri meni, sem bolj utrujena, cel dan z otrokom, na svetu božjem se mi nič pametnega ne zgodi, razen pokakanih pleničk, joka, mlekca, pa včasih znorim totalno brez veze....moj dragi me v polovici primerov ignorira, v polovici pa pač vseka nazaj....saj če bolje pogledam, jaz tudi nebi dovolila, da nekdno skače vame za najbolj brezvezne stvari.....
Seveda se meni zdijo v tistem delčku sekunde neskončno pomembne....

pri nama se včasih kar iskre krešejo, pač sva oba zelo temperamenta....sreča pa je, da si ne zameriva in ne vlečeva zamere v nedogled...kakšno minutko mogoče[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]

Joj, kako grdo sem napisala zgoraj: nič pametnega se mi ne zgodi[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] Seveda se mi: moj mali pikec se mi nasmeje, me vleče za lase, me polula, me pobruha....[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]




viv_ -> RE: prepiri (27.6.2006 8:17:51)

Kakorkoli neumno se sliši, ampak BO MINILO! Midva sva bila tudi prej oba leteša 100 na uro, potem pa je prišla ta mala in jaz sem naenkrat ostala doma. Tečna sem bila ko [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image], vse mi je šlo na živce, spričkala sva se milijonkrat...

No, potem sem se pa malo vzela v roke in sem se "nakulirala". S tamalo sva začele letat okrog, vsak dan sem bila zunaj s prijateljicami, ki so imele toliko stare otroke kot je moja (spoznale smo se na RR), potem pa, ko smo začeli skakat okrog vsi 3-je, so se pa stvari pošlihtale kar same po sebi.

Če otrok lepo spi, ga daj zvečer spat in prosi koga, da ti ga popazi, pa pejta na en sprehod. NUJNO si morata vzet čas zase!

LP in kar pogumno naprej!




BarbaraO -> RE: prepiri (27.6.2006 9:09:56)

Tudi midva sva dala čez isto proceduro. Mogoče se trenutno zdi, da bo pri vama ostalo tako ali se celo še poslabšalo, vendar ni res. Res pa je, da se poskusi vzeti malo v roke. Ko bo danes prišel tvoj dragi domov, mu ne najedaj z nobeno stvarjo. Lepo ga vprašaj, kakšen dan je imel, opiši mu še malo, kaj je počel vajin malček, potem pa se dejansko zvečer odpravita ven na kakšen sprehod, pijačko ali kaj podobnega. Če otročka ne moreš (z varovanjem) pustiti doma, ga pač vzemita s seboj v vozičku. Ko bo zaspal, bosta še vedno imela večer zase. Malo se pomuckajta, povej mu, da ga pogrešaš in da ga imaš rada, da ti je žal za vse prepire, da se boš potrudila, da jih bo čim manj, vendar naj te tudi on še malo tolerira, ker imaš pač bolj naporno obdobje, ki pa bo sčasoma minilo.
Tudi midva sva kot družina zaživela šele malo kasneje, ko je bila hčerkica že malo večja, ko sva končno dojela, da je tudi v troje lahko enako (če ne še bolj) lepo kot v dvoje. Seveda pa nama še zdaj paše imeti kakšen dan čisto zase. S čimer tudi ni nič narobe. Zato se le potolaži in zdrži - verjemi, da se bo vajina idila še vrnila, le morda v malce drugačni luči.




Anonimen -> RE: prepiri (27.6.2006 21:34:44)

Pri nama je podobno, s tem da se meni malo več dogaja kot samo dogodivščine z otročkom, ker sem samo na polovični porodniški in tudi delam. Tamala je stara 5 mesecev. Od začetka sva se ful kregala, ker je meni film pokal, sama sem bila cele dneve s tamalo doma, on cele dneve v službi. Pa mi ogromno pomaga, ni da ni, da ne naredi, res. In vedno večkrat nama tudi čas zase ostane, ker tamala vedno manj zahteva, zlasti zvečer. Samo sem opazila, da si ne znava več vzeti časa zase. Kar nekako prebluziva vse skupaj in jaz se počutim tako izpraznjeno. Zdaj še ta fuzbal dosti pripomore k temu, ampak brez njega ni veliko bolje. Upam, da se res spravijo v red te stvari sčasoma. Same od sebe sicer ne, je treba delat na tem. Kaj pa vem, meni energije zmanjkuje, vedno več sem žalostna in zamorjena.
Ne vem, če ti je to kaj v tolažbo, razen tega, da nisi edina. Treba se bo zbrati in se malo ustaviti ter si vzeti čas zase. Nujno!




Anonimen -> RE: prepiri (27.6.2006 23:48:08)

pogovoriti se je treba, menim da si moški ne sme vsega dovoliti, ženska naj bi se po njegovem ukvarjala z otrokom, saj je ona mati

Pri nama ni bilo tako, tudi po drugi nosečnosti je mož prijazen, pripravljen pomagati, skuha mi kosilo, sinčka rihta, ga hrani, previja,jaz pa se zdaj ubadam z našo 15 dnevno smrkljico. Ni dneva, da ne bi pomagal in ni dela,ki se ga ne bi lotil....

Tako da je treba vaše možičke kar malo spodbuditi ali pa postaviti kakšen ultimatek...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]




Anonimen -> RE: prepiri (28.6.2006 13:16:22)

Ko bi znala postaviti neka pravila - stavim da bi šlo.
Vsak dan se bodeva okoli enakih zadev.

Tako da rešitev težav je da žena postavi določena pravila - ne mislim v smislu omejevanj, temveč da se možu dajo določene naloge v zvezi z otrokom.




Babaloo -> RE: prepiri (28.6.2006 21:11:07)

Ja, očitno nas je šlo veliko skozi enak proces, ko smo dobili otroke. Saj se pa ja vse spremeni!! Ti kar naenkrat nimaš več prostega časa. On pa veselo leta naokoli. On ima vedno čas za svoje prijatelje, ti moraš vse planirati na ure.
Zdržita še malo. Saj ni tako hudo. Boš videla, ko bo otrok star 1 leto, bo že vse boljše. Ne bo več tako odvisen od tebe in ga bosta lahko pustila pri starih starših ali varuški in si ukradla urice zase.
Zdaj pa je treba včasih pač malo stisniti zobe, se kaj pogovoriti in partnerju povedati, kaj te moti. Pa povej mu na umirjen način.
Jaz sem tudi včasih obupavala, ko sem bila toliko sama. Pa sem se nehala smiliti sama sebi in sem začelo okoli hoditi z otrokom. Spoznala sem ostale mlade mamice, itd.
Zdaj se je najin odnos že zboljšal in prepirov ni več toliko.
Ne kar obupat.




srki -> RE: prepiri (29.6.2006 10:32:14)

Najdita vzrok za prepire, ampak verjetno si ga že sama našla-to, da si ti doma, on pa naokoli. Vendar vedi, da ni naokoli zaradi zabave, ampak ima službo in dela fax. Bodi potrpežljiva, bo minilo, boš videla.

Meni je šlo tudi na živce, ko sem bila na porodniški, on pa je ob delu delal še šolo naprej. Dvakrat v tednu je prišel "normalno" domov, ostalo pa šola. Potem pa še predsednik nekega društva, pa za vse je moral bit sam, tako da se mi je že vse skupaj zamerilo in sem komaj res komaj čakala v službo in imela vsega poln kufer. Če imaš službo, se bo tudi pri tebi (upam) vse uredilo in ne boš več mislila samo na to, kako se prepirata in zakaj se prepirata. Verjetno imamo na porodniški kljub delu z otroci res preveč časa da razmišljamo o neumnostih.

Najdita si varstvo in pojdita kam sama in se pogovorita. Če se imata rada, vama bo uspelo.




Anonimen -> RE: prepiri (29.6.2006 10:47:25)

No, draga anonimna samo toliko:

mene je to pripeljalo do razhoda, oz. naju je pripeljalo do razhoda, čeprav niti ne vem, kaj je bil pravi razlog. STATUS: 13. let skupaj, skoraj 4,5 let v izvenzakonski skupnosti, dva otročka. Sedaj se stiskamo z obema otročkoma pri mojih doma in niti nimamo druge rešitve, kot da se vseh 5 skupaj odselimo v malo večje stanovanje, obstoječega pa prodamo. A si lahko predstavljaš, kako je potem meni...jokam vsak dan.

Vem, da je tako, da sta na koncu oba kriva za razpad, ampak vseeno. Težko ti kaj svetujem, predvsem pa bi rada tole povedala. Rešila bosta kaotično zadevo le tako, da se bosta pogovarjala in pogovarjala, ter poslušala drug drugega, torej imela neko normalno komunikacijo. Druge ni...

Zdaj je kar pač je, jaz še vedno upam, da bomo nekega dne skupaj, ker smo bili najboljša družinica na planetu, sedaj pa tole. Predvsem si skušajta vzeti čas samo za vaju, midva si ga nisva več, obveznosti so naredile svoje, vse je bilo bolj na meni, tudi jaz več nisem mogla in zmogla in še kaj - potem pa lahko tele zadeve pripeljejo do tistega črnega scenarija, razhoda.

Veliko sreče ti želim, resno, tudi jaz bi rada svojo familijo nazaj, tako kot včasih...




kapica -> RE: prepiri (29.6.2006 23:21:21)

Tega je tudi mene ze zdaj strah, kako se bo vse spremenilo, ko bojo otroci...




*Karmen* -> RE: prepiri (30.6.2006 15:54:36)

Mogoče bom mal mim "usekala" ampak pri večini parov pride s povečanimi obremenitvami tudi do nekega čudnega pojava. Ko se obremenjenost obeh partnerjev poveča, včasih zmanjka časa ali pa volje za besede. To je čas, ko vsak od partnerjev od svojega partnerja pričakuje, da je le-ta jasnoviden. Sploh smo ženske še toliko bolj nagnjene k temu. Če pogrešamo partnerjevo prisotnost, če pogrešamo pogovor, če pogrešamo kakšno urico prostega časa ali pa le želimo, da danes partner pomije posodo, ostanemo tiho in upamo, da bo naš moški jasnovidno ugotovil česa si želimo. To je pa utopična misel - jasnovidnost je zelooooooo redek pojav. Ker večina naših moških ni jasnovidna in ker je veliko moških za povrhu še malce slepih (nenamerno ali namerno) jim je treba svoje želje tudi povedati. Če je le možno na lep ali zabaven način. Ponavadi se to obrestuje. Če pa ostajamo tiho in upamo na jasnovidnost, se pa začne v nas nabirati para. In kmalu je pare toliko, da nam dvigne pokrov. Takrat loputamo z vrati, ropotamo z lonci, momljamo grde besede... Partner pa vse to z začudenjem opazuje in upa, da nas ne bo potrebno odpeljat v kakšno ustanovo zaprtega tipa [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image], kjer bodo znali pozdraviti naše nenadne čudne izbruhe jeze in monologov [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. Zato si je potrebno vzeti nekaj sekund in povedati partnerju česa si želimo. Tudi, če imamo še tako malo časa.

Žal pa včasih tudi prošnje, pogovor ali izražanje želja ne pomagajo. To pa pomeni, da smo naleteli na zelo nerazumevajočega ali pa na nezrelega partnerja. Včasih so pa tudi naše želje prevelike [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. LP




Anonimen -> RE: prepiri (30.6.2006 16:03:25)

IZVIRNO SPOROČILO: zigkar

Mogoče bom mal mim "usekala" ampak pri večini parov pride s povečanimi obremenitvami tudi do nekega čudnega pojava. Ko se obremenjenost obeh partnerjev poveča, včasih zmanjka časa ali pa volje za besede. To je čas, ko vsak od partnerjev od svojega partnerja pričakuje, da je le-ta jasnoviden. Sploh smo ženske še toliko bolj nagnjene k temu. Če pogrešamo partnerjevo prisotnost, če pogrešamo pogovor, če pogrešamo kakšno urico prostega časa ali pa le želimo, da danes partner pomije posodo, ostanemo tiho in upamo, da bo naš moški jasnovidno ugotovil česa si želimo. To je pa utopična misel - jasnovidnost je zelooooooo redek pojav. Ker večina naših moških ni jasnovidna in ker je veliko moških za povrhu še malce slepih (nenamerno ali namerno) jim je treba svoje želje tudi povedati. Če je le možno na lep ali zabaven način. Ponavadi se to obrestuje. Če pa ostajamo tiho in upamo na jasnovidnost, se pa začne v nas nabirati para. In kmalu je pare toliko, da nam dvigne pokrov. Takrat loputamo z vrati, ropotamo z lonci, momljamo grde besede... Partner pa vse to z začudenjem opazuje in upa, da nas ne bo potrebno odpeljat v kakšno ustanovo zaprtega tipa [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] , kjer bodo znali pozdraviti naše nenadne čudne izbruhe jeze in monologov [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] . Zato si je potrebno vzeti nekaj sekund in povedati partnerju česa si želimo. Tudi, če imamo še tako malo časa.

Žal pa včasih tudi prošnje, pogovor ali izražanje želja ne pomagajo. To pa pomeni, da smo naleteli na zelo nerazumevajočega ali pa na nezrelega partnerja. Včasih so pa tudi naše želje prevelike [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] . LP


[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]...zelo zelo lepo napisano!




Maleal -> RE: prepiri (30.6.2006 16:09:10)

Ker se ti nič novega ne dogaja,vsak dan ista pesem-menjava pleničk,hranjenje,animacija otročka,kuhanje,likanje,pospravljanje,...si postala že naveličana vsega tega enoličnega življenja in na koncu komaj čakaš,da pride tvoj domov,da vržeš to negativno energijo iz sebe.Je pač on tista tarča,ki sprejema udarce.Fajn bi bilo,da bi imela kako kolegico,ki ima tudi malega otročka,da bi šli skupaj na kaki čvek,kavico,po nakupih,..saj pa zdaj je že star [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] 8 mesecev,tak da s takim otročkom pa res ni problem kam it.Če nimaš kolegice pa idi sama z malim.Včasih ga pa daj v varstvo,da tisti čas izkoristita s tvojim [sm=love.gif].Male spremembe,ki ti veliko pomenijo.Vsekakor pa partner ni glavnikrivec za tvojo slabo voljo,malo stopi v njegovo kožo,kako bi tebi bilo,da prideš cela crkjena domov iz službe oz.faksa pa za dober dan dobiš jezikovo župo?[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]




Anonimen -> RE: prepiri (2.7.2006 7:46:19)

Zigkar [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]

točno to, jasnovidnost pri ženskah je najbolj moteča "navada".... midva sva se uspela pogovarjat in mi je enkrat preprosto rekel "Lubca ni problema, samo povedat mi moraš, ne berem misli!!!" in od takrat mu povem in je.....

Draga anoninma ne počuti se "ujetnica tvojega doma in otročka"..pojdi med ljudi, poišči si prijateljice z otroci in si naredi dan zanimiv, z otročkom kaj ustvarjajta, kuhajta, presenetita dragega z kakšnim izvirnim kosiolo/večerjo, darilcem...uredi varstvo zvečer in pojdi sama nekam..kino, večerja ali kaj podobnega...
Veliko je v naših glavah, da ko dobimo otročka moramo biti najprej mame, šele nato ljubice in žene. Temu ni tako, ohraniti je treba neko ravnovesje.

SREČNO [sm=rozica.gif][sm=rozica.gif][sm=rozica.gif][sm=rozica.gif]




Stran: [1]