"PRIJATELJICE" (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi



Sporočilo


Anonimen -> "PRIJATELJICE" (23.6.2006 19:55:32)

Hey, sej ne vem če sem se spravila v pravi forum, samo zanima me ali so tudi vas frendice dobesedno skenslale odkar ste mamice.

Že ko sem prvič zanosila, so začele kar usihati, pa še vedno sem imela kar nekaj obiskov ob porodu. Zdaj sem pa rodila 10 dni nazaj, sem dobila pa le 2 čestitki, moje "dobre" prijateljice so se pa kar izgubile. Nobena me ni prišla pogledat.

Vem da so imele nekatere probleme z zanositvijo, dve sta celo izgubili otroka v 5 mesecu. Mislite da je to razlog, vendar ena ga je izgubila lani, ena pa par let nazaj. Tudi me ni nihče vprašal kako je potekala nosečnost, kako se počutim po porodu. Kot sem rekla, enostavno so izginile, in to v večini, pa se ne poznajo med seboj...

Ima katera podobne izkušnje [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]




Babaloo -> RE: "PRIJATELJICE" (23.6.2006 20:28:15)

Saj najbrž še ni tako velike panike, če je od poroda minilo šele 10 dni.
Kot sama praviš, so imele punce same probleme z zanositvijo in sedaj se bojijo kako bodo reagirale ob pogledu na tvojega otroka.
Tudi moja prijateljica je imela kar solze v očeh, ko sem povedala, da sem noseča, ker je tudi ona izgubila otroka. Na srečo je bila ob rojstvu že noseča, tako da je prav z veseljem prišla pogledat naše dete.
Mogoče jih pa ti pokliči in jim povej, da lahko pridejo na obisk, da te ne bodo nič motile.
Boš videla, da ni panike.




Anonimen -> RE: "PRIJATELJICE" (23.6.2006 20:47:45)

ja se zgodi! nasploh se zgodi da pri dugem otroku sploh ni več nobenga pretiranga zanimanja okolice!




Anonimen -> RE: "PRIJATELJICE" (23.6.2006 20:56:39)

BABALOO - oh, pri prvem otroku so same prišle brez problema. Morda bi res morala kako poklicati, pa vendar hecno mi je, da jim jaz rečem, naj se oglasijo. Morda sem premalo napisala.

Izginile so že med nosečnostjo, zato me tudi ne čudi, da sedaj ni glasu od njih. Pričakovala sem pa vsaj kako čestitko, morda navadno kartico. Saj sem jih dobila vendar od takih, za katere si nisem mislila, npr. od kakih tetic ali sosed, ampak moje prave prijateljice mi niso niti pisale, niti me obiskale, niti me sedaj nobena ne vpraša kako je tamala ali pa tamal, kako sem jaz,kako je potekal porod...nič, kot da se ne bi nič zgodilo, kot da ne bi rodila..[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]

Če se do sedaj niso oglasile, sem prepričana, se tudi ne bodo...

Pa ne vem zakaj, verjamem da z otroci ne moreš več lutati naokoli, ostale imajo zdaj že večje otroke, vseeno je pa čudno. Da bi jih pa jaz prosila naj pridejo, ne vem no, jaz sem vsako prišla pogledati v porodnišnico, ko je rodila...

Hvala vam za odgovore [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image]




siniti -> RE: "PRIJATELJICE" (23.6.2006 21:15:28)

tud moje "kolegice" so se kar zgubile... še par  mescov nazaj smo skupaj hodile naokoli... ah, se ne sekiram... mam namest njih eno lepotičko (pojutrišnjem bo stara en mesec) in je ne zamenjem za tisoč kolegic...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]




Anonimen -> RE: "PRIJATELJICE" (23.6.2006 21:18:37)

SINITI - to imaš pa prav, tudi moja je tak angelček in če so me zaradi nje zapustile, me niso vredne in bom pač pozabila na njih. Še žal jim je lahko, da ne bodo spoznale moje princeske...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image]




nejcko -> RE: "PRIJATELJICE" (23.6.2006 21:31:14)

Moja nekoč "najboljša" prijateljica je prišla mojo drugorojenko pogledat, ko je bila le-ta stara že 4 mesece, pa še to, ker je ta starejši praznoval rojstni dan in smo jo povabili.
Ni kaj, prijatelji, tisti čisto pravi, se vedno skrivajo v senci ... opaziš jih šele, ko te neha slepiti blišč lažnega prijateljstva.

vem, da te boli, ampak daj na ignoreeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee.




*alja* -> RE: "PRIJATELJICE" (23.6.2006 21:53:47)

Saj imaš tukaj na RR dosti "kolegic", kere te bodo poslušale v vsaki situaciji!

Če pa želiš lahko pridem jas gledat tvojo princesko[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image], moja je stara že 10 mesecev in bi rada vidla tako majhno pikico! No pa sem se sama povabila[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]




Annny -> RE: "PRIJATELJICE" (23.6.2006 21:57:10)

Pri meni je delno tako.Izhajam iz koga bolj karierno usmerjenih deklet[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Moje prijateljice sicer zelo rade pridejo na obisk, tudi skupaj gremo ven kdaj pa kdaj..ampak moram reči, da pač nimajo izkušenj z otroki in so ob otroku nekoliko zmedene in ne vedo, kako bi govorile z njim, kako bi se obnašale..zato so včasih malce v zadregi. To tudi same povedo.Odkar sem mamica imamo precej različne interese, se pa trudimo, da ohranjamo tiste, ki nas družijo.Nekatere izmed njih po novem celo nekoliko razmišljajo, da bi tudi one nekoč imele otroka[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]LP




KIRA -> RE: "PRIJATELJICE" (23.6.2006 22:06:25)

jaz nikoli nisem imela takih prijateljic, da bi se veliko videvale ali hodile domov na obiske. tako da jih ne pogrešam. opažam pa, da so vsi prijatelji postali starši za nama in da se sedaj večino časa držijo bolj doma..




Anonimen -> RE: "Prijateljice" (23.6.2006 22:11:21)

Veš, če bi bile prave, bi se prav zagotvo javile na nek način. Te obiskale, poklicale, pisale, karkoli.
Zelo malo je tistih, ki so nam lahko resnični prijatelji celo življenje, ki lahko z nami preživljajo vse, kar se nam dogaja.

Pravijo, da prijatelja spoznaš v nesreči. Sama mislim, da ga v sreči še veliko bolj.

Človeška ljubosumnost in nevoščljivost je neomejena in še težje kot prenašati nekogaršnjo nesrečo (ob kateri lahko vsaj dobro opravljaš) je z njim deliti njegovo srečo.To je še toliko težje, če ima prijatelj tisto, do česar sami ne znamo ali ne moremo priti.

Ti pojdi kar pogumno naprej, ustvari tisto, kar si želiš. Ob pravem času se bodo pojavili pravi prijatelji, verjemi [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]  .


Moja izkušnja je lepa; veliko jih je bilo veselih rojstva otroka, tudi nekateri tisti, na katere ne bi pomislila niti pod razno.
Vidimo se (žal) bolj malo, saj sem trenutno kar daleč od svojega doma. Jih pa kljub temu čutim kot prijatelje, se mi zdi, da nič manj, kot če bi stalno viseli skupaj.

Ena prijateljica mi vedno zglanca stanovanje, preden prideva z malo Mič domov. Saj to se tudi šteje med prijateljstvo, a ne?




mala maja -> RE: "PRIJATELJICE" (23.6.2006 22:16:03)

takrat šele veš kdo je tvoj pravi prijatelj.  [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]

Moja soseda in tudi zelo dobra prijateljica mi je ko je zvedela da čakamo te tjega rekla da bomo moral v velikem piskru kuhat(takrat sem bila noseča 12t) od takrat je ni več. Malega(15m) še ni videla od blizu samo čez ograjo oddaljeno 30m.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]

tako kot ti je napisala Nejcko IGNORE. Veš kaj sedaj pridejo lepi trenutki pridejo prijateljice ki so tudi same mamice. stare kolegice pa pusti pri miru. Bodo že prišle če bodo hotele(lahko pa ju res boli izguba [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] )

V PRIJATELJI PRIHAJAJO IN DOHAJAJO.




Anonimen -> RE: "PRIJATELJICE" (23.6.2006 22:57:20)

Bom kratka in jedernata - nosečnost in materinstvo nista bila razlog, da se je moj krog "prijateljic" zožal. Je bil pa razlog sprememba (predvsem) mojega načina življenja, kar pomeni, da sem bila JAZ tista, ki nisem imela več ne časa ne volje ne veselja, da bi se še naprej ukvarjala z malo manj kakor najstniškimi "problemi". Če mi je žal ? Ne, niti malo. Ta prave prijateljice so ostale.




šnucika -> RE: "PRIJATELJICE" (23.6.2006 23:19:16)

nimam veliko prijateljic....tri v bistvu....ostalo je vse bolj na kolegialni ravni...dve sta prišli takoj,ko sta lahko..ena je zatajila do [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image]  četrtega meseca.Vendar pri njej vem,zakaj gre in ji niti ne zamerim.
Najboljše,da pustiš stvarem,da tečejo svojo pot....če se bodo vrnile-kot prijateljice- se bodo,to je samo njihova volja...če ne...pa naj ostanejo znanke




*Karmen* -> RE: "PRIJATELJICE" (23.6.2006 23:22:34)

Diana, mogoče pa je v tem kar si sama napisala za možen vzrok nekaj resnice. Mogoče me ne boste vsi razumeli ampak moja zgodba je pač takšna kot je.

Moja najboljša prijateljica je lansko leto rodila hčerkico. Jaz pa še zdaj čvekam na "Upajmo skupaj". Ko me je poklicala in mi povedala, da je noseča pa čeprav tega sploh še ni želela, me je kar zazeblo. Pa ne razumite me narobe. To ni bilo ljubosumje, to ni bila nevoščljivost. To je bila bolečina, ki je šele v tem trenutku postala še kako resnična. Čisto na kratko sva se nekaj pomenili in potem se nisva slišali en teden. Potrebovala sem teh sedem dni, da dojamem svojo pomanjkljivost, ki se je do tega trenutka zdela kot oddaljena nočna mora. In ko sem to bolečino sprejela za resnično, sem jo poklicala. Dobili sva se na kavici. S solzami v očeh sem ji povedala za mojo težavo in se ji oprostila za takšen strog nastop po telefonu. Ne boste verjeli - razumela me je. In razumela me je tudi, ko sem ji povedala, da me verjetno ne bo v porodnišnico, ko bo ob sebi že imela svojo princesko. Sem ji pa vseeno poslala čestitko. Ta moja pomanjkljivost se je ob rojstvu njene hčerkice pokazala v še resničnejši luči kot kdajkoli prej. Toda tiste dni, ko je bila ona v porodnišnici, sem to bolečino sprejela do konca. Ko je prišla iz porodnišnice sem jo čez dva dni obiskala. Objeli sva se. Zaradi njene hčerkice je nisem sovražila, verjemite mi. Le čas sem potrebovala. Čas, da sprejmem nekaj, kar meni takrat ni bilo niti pod razno dosegljivo. In ona je razumela. Vedno, ko sem prišla na obisk je bila njena princeska poleg naju. Ni pa me silila naj jo pobožam ali vzamem v naročje. Pustila je, da sem si tega nekega lepega dne zaželela sama. In sedaj sem za to princesko najboljša teta Karmen ('ta kam [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]). In zdaj hodimo na kavico v troje. Še danes sem hvaležna svoji prijateljici, ker me je razumela. In hvaležna sem ji, ker sem z njeno pomočjo premagala bolečino. In hvaležna sem ji, ker lahko danes kateregakoli sončka vzamem v naročje in ga pobožam, ne da bi se mi pri tem trgalo srce.

Če tvoje prijateljice doživljajo isto, jim zamerim to, da se ti ne odprejo, da ti ne povejo kaj jih boli. Verjetno bi jih tudi ti razumela, saj si človek. S tišino, kuhanjem mule in z obračanjem hrbta svoji najboljši prijateljici pa verjetno res ne bodo dosegle tvojega pozitivnega odziva. Mogoče pa bo katera od njih to prebrala...

Diana, vso srečo ti želim in upam, da boste s prijateljicami doživele še veliko lepih trenutkov. LP. Karmen.




Anonimen -> RE: "PRIJATELJICE" (24.6.2006 0:13:41)

Joj punce, kako ste prijazne, kar verjeti ne morem, veliko bolj kot moje očitno že bivše prijateljice. Bom probala odgovoriti vsaki, če se bom spomnila vseh, ko vas je toliko:

NEJCKO- imaš prav, ignorirala bom situacijo, saj mi kaj drugega ne preostane. Do sedaj sem čakala, upala, se veselila pisma v kaseljcu, ko sem pa videla da ni pisma oz. čestitke, da je prišel le račun za Vzajemno, sem si pa res rekla, dovolj je...več kot očitno je, da so se odstranile in me pozabile.No bomo to lepo preboleli in ignorirali kot praviš, saj bom preživela, le verjeti ne morem, no zdaj že dojemam, da je to to...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]

ALJAHANZEL- ti ne veš kako prav imaš, ko sem se vrnila iz porodnišnice me je na forumu junijk čakalo kup čestitk in pozdravov, tako da je prav res, da so moje prave prijateljice tu na forumu. No saj dve sta me prišli pogledati, eno sem spoznala pred kratkim v Šparu, kdo bi si mislil, 2x sva se videli, pa je prinesla tamali eno veliko žirafo, no moja druga prijateljica je pa edina brez otrok, pa vem da si jih ful želi, pa leta so tudi tu... pa se je vseeno potrudila in tudi ona prikorakala z enim velikim medvedom.. Saj pravim, ostalih 8 (imela sem res veliko prijateljic, pa kot da me ni.

Skratka, ni problema, ti kar pridi k meni na obisk, z veseljem te sprejmem, ziher si že pozabila kako zgleda 13 dni star dojenček. Sem iz Ljubljane, iz Most...pa kar prileti [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image]

ANNNY- veš ostale moje prijateljice so že vse tudi mamice, zato jim tale moja nosečnost oz. porod ne bi smel biti tak problem. A kot sem že rekla, telefoni so obnemeli z dnem moje nosečnosti [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]

KIRA - tudi meni ni do lutanja, a le en obisk, ena čestitka, eno vprašanje, če je vse v redu z otrokom...to pa pričakuješ od najboljših prijateljic, posebno od ene s katero sva bili v globokem prijateljstvu 15 let...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]

MIČ -  se ti pridružujem,kot sem rekla, dovolj bi bil tudi en klic. Sicer sem vsem pisala sms in dobila povratni sms kot npr. čestitam. to je  bilo pa vse. Se mi zdi, če smo bile toliko let prijateljice se pa ja vpraša, ali je bil težek porod, kako se počutim, še med nosečnostjo me ni nobena vprašala za spol otroka [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]

Drugače pa ta tvoja frendica je super, če ti pa zglanca stanovanje je pa sploh ena A s črtico, a mi jo malo posodiš...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]

MALA MAJA - Ta tvoja soseda je pa res hecna, da ena mala ograjica predstavlja en tako velik problem....[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]

KERENSA - Se strinjam, prave prijateljice bodo ostale ali pa prišle. Morda bo pa tista iz Špara še najboljša, ne vem pa kako se lahko izgubi 15 let res - sem mislila- trdnega prijateljstva...saj meni tudi ni do najstniških pogovorov, sem daleč od najstnice, kak obiskec za eno uro pa le nekako pričakuješ, vsaj enkrat po porodu...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]

ŠNUCIKA- Tebi sem pa danes že odgovorila na neki drugi temi, se te spomnim po slikcah Žive, sem jih pogledala,kok je tamala cortkana...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image]

KARMEN - hvala ti za tvoj odgovor, veš tisti prijateljici ki sta izgubili dojenčka imata že vsaka po eno hčerko. Saj vem da izguba boli, vendar nista brez otrok in vesta kako je biti mama in iti čez porod, kako si takrat občutljiv in poln čustev in si to želiš še z nekom deliti...morda pa imaš prav, morda ju pa vseeno preveč boli...

Tebi pa želim, da bi se ti čimprej uresničila tvoja velika želja, bom tudi jaz mislila nate in ti pošiljala pozitivne misli, da boš tudi ti čimprej imela otročička in boš postala mamica. Res ti želim vso srečo in da se ti to čimprej zgodi...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/rozacrtici.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/modricrtici.gif[/image]

Hvala še enkrat vsem vam za vaše odgovore in mnenja...





Lana25 -> RE: "PRIJATELJICE" (24.6.2006 13:16:30)

Pri meni je bilo pa ravno nasprotno, jaz sem zgubila prijateljice ene, ko so zanosile, druge, ko so dobile dojenčka, tretje pa že čisto na začetku, že takrat, ko so spoznale svoje lubije. In to se mi je zgodilo že kar nekaj krat in mi je bilo vedno znova hudo in sem si vedno znova obljubila, da je bilo zadnjič, pa se je potem izkazalo, da sem se motila. Mi je pa bilo vedno res zelo težko, ker mi prijateljstvo pomeni ogromno, takoj za starši in bratom, je kljub vsemu pri meni še vedno prijateljstvo.

Ko smo bile še mlajše, na koncu srednje šole je izginila prva kolegica. Z njo sva v šoli vedno tičali skupaj, po njej pa obvezno še telefonirali in to najmanj kakšni dve uri dan za dnem. Ja kaj hočeš, takrat se je še dogajalo [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] . Vse do četrtega letnika, ko je spoznala resnega fanta, s katerim je preživljala vedno več svojega časa in mene več ni potrebovala. Danes se poroči in mene seveda ne bo na njeni poroki. Enkrat v času faksa sem jo poklicala, da bi skupaj obudile stare čase, pa je prišla s fantom, s katerim sta se večino časa le ljubčkala in pri tem me seveda nista potrebovala.

Druga kolegica je izginila, ko je zanosila. Ko se je to zgodilo, so izginile marsikatere njene težave, za njo se je začelo lepo obdobje, ki ga je seveda želela preživeti in uživati s svojim možem in zopet ni bilo več potrebe, da sem del njenega življenja. Našla si je prijateljice, ki so že imele otroke ali pa so bile nosečke in moje pridobljeno znanje s forumov o nosečnosti nikakor ni moglo več konkurirati izkušnjam, ki so si jih lahko med sabo delile le one, ki so pod svojim srčkom nosile male pikice.

Sem se pa zato lahko pogovarjala o tej temi s tretjo kolegico, potem ko je zanosila tudi ona. Nje za enkrat še nisem izgubila, čeprav vem, da bo najbrž kmalu nastopil tudi ta dan. Njena štručka je vsak dan večja, vedno bolj igriva in zahteva vedno več njenega časa. In poleg vseh obveznosti do svoje družine, službe in vsega dela, ki jo vsakič čaka, ko pride domov, ker imajo kmetijo, bi bilo sebično pričakovati, da bo našla še čas zame.

Nisem čisto prepričana, da velja pregovor koliko dajemo toliko dobimo, vem pa, da mi kljub temu ni žal za čas, ki sem ga preživela s svojimi prijateljicami, tudi če zdaj z enimi več to nismo. Ker se nam niso isto časno dogajale iste stvari, smo se izgubile. Želim si, da bi bilo drugače. In, ko se bodo te svari dogajale meni, ko bo v moje življenje prišel moj lubi, ko bom jaz pod srčkom nosila svojo pikico, si bom še vedno ob sebi želela svoje kolegice, ker vem, da jih bom potrebovala. Niti partner, niti otrok mi jih ne bo mogel nadomestiti, ker mi one dajejo nekaj čisto drugega kot pa mi bo moja družina. Dajejo mi širši pogled na življenje, so ena izmed nitk, ki se za zdrav in kvaliteten način življenja, prepletajo z drugimi nitkami. Moja mama živi samo za nas, za našo družino in nima posebnih kolegic s katerimi bi kdaj šla na kavico in zaradi tega mi je je žal, ker vem, da zamuja nekaj lepega. Tako da, trudite se za svoje družine, vendar se potrudite tudi za svoje kolegice.




Lana25 -> RE: "PRIJATELJICE" (24.6.2006 14:16:29)

Prej sem hotela povedati predvsem to, da so mogoče tudi tvoje kolegice dobile občutek, da jih ne potrebuješ več, ker imaš zdaj svojo družino.

Lahko pa, da si se zaradi svoje nosečnosti, ki je zelo lep trenutek, pozabila zanimati za njihovo življenje. Če si npr. poklicala in rekla, da si noseča, pa jih nisi vprašala kaj se pa dogaja njim, kaj je pa pri njih novega, potem je delček krivde, da so te zapustile tudi pri tebi in ne samo pri njih. To kar se dogaja nam je za nas velika stvar, ni pa nujno, da je tudi za naše kolegice. Mogoče jim nisi znala prisluhniti, ker si bila preveč zaposlena s svojo pikico. Ker malo je čudno, zakaj bi te naenkrat zaradi nosečnosti vse zapustile, ali? Vse pa tudi niso tako zavidljive, da ti nebi privoščile dojenčka, če itak že imajo svoje otroke, ali?

No, jaz bi se potrudila in jih vsaj povprašala, če sem slučajno jaz kaj narobe naredila. Ti boš pa naredila tako kot sama misliš, da je prav. Lp




Anonimen -> RE: "PRIJATELJICE" (24.6.2006 15:33:13)

Js se podpišem pod Lano, ker se mi podobno dogaja že celo življenje.

Najhuje je pa bilo ob ločitvi, ko sem ugotovila, da res velja pregovor:da gliha vkup štriha.

Morda pa tvoji prijateljice čakajo, da jih povabiš.
Jaz nikoli ne silim k novopečeni mamici, pa naj smo še tolk dobre prijateljice. Vedno počakam mesec ali dva, ali pa na njihovo vabilo.

Zakaj?

Predvsem zato, ker vem, da nekateri naravnost sovražijo koga po bajti v tako občutljivem času. Morda sem preveč obzirna, pojma nimam. Sicer si bi sama želela, da bi k meni prišli, ampak nikoli ne veš kdaj motiš in kdaj si ljudem odveč.
Zato sem vedno počakala kak mesec ali dva, ali pa vabilo.

Je pa še nekaj res, da prijateljstvo predvsem sloni na istih interesih, ko se ljudem dogajajo iste stvari.

Si predstavljaš, da se je moja (ena izmed štirih najbolših prijateljic) poročila en dan za tistem, ko je (takrat še) mož zahteval ločitev. Da mi je druga izmed teh štirih povedala za nosečnost 3 dni po drugem spontanem splavu (pa je vedela zanj). In sem se trudila bit vesela zanju in sem tudi bila. Čeprav...se mi je srce paralo ob njuni sreči - pa jima nisem bila fovš in jima še danes nisem. In potem sem bila pozabljena. Niso se nam več dogajale iste stvari v življenju. Tako pač je...




Anonimen -> RE: "PRIJATELJICE" (24.6.2006 15:52:08)

Se mi ne da vsega brat, rekla bi samo to, da je prijateljstvo trreba gojiti v vsakem trenutku. Mogoče si bila pa pač nezanimiva med nosečnostjo, ko si govorila samo o tem, kako se počutiš, kasneje samo o otroku, oh, mame tako rade nkladajo v tri krasne o svojih otrocih, čeprav sogovornika ne zanima, O.K, pet minut že, dlje pa ne....Ne vem, jaz imam iste prijateljice prej in sedaj. Malo pomisli tudi v to smer.




Anonimen -> RE: "PRIJATELJICE" (24.6.2006 16:20:20)

[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]Diana.... ti bom povedala mojo zgodbo.
V SŠ sem imela najboljšo prijateljico. Bile sva nostop skupaj. Če pa nisva bili skupaj, sva pa čvekale po telefonu.
Ko sva odšle na faks v različna mesta, so se stiki prekinili. Skoraj. Jaz sem se trudila, pa pisala kartice, pa pisma (ja takrat je bilo to še moderno[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] ) Kasneje emaile. Vsak vikend sem jo poklicala in povabila na sprehod, pijačo...Od nje sem dobil bore malo odziva.

Potem pa sem se lepega dne odločila, da bom ravno toliko se trudila za stike kot ona. Se pravi en klic z njene strani, en z moje.

Kaj se je zgodilo? Od takrat nimava stikov.
Lani se je poročila, zanosila in rodila.
Ko sva se nazadnje videli mi je postregla s stavkom"da naj se pustim kaj videt", "da sploh ne pokličem več"! [sm=smiley29.gif][sm=smiley29.gif][sm=smiley29.gif]

Ko je rodila, ji nisem poslala čestitke. Sem vesela zanjo pa ji privoščim srečo, ampak... neznancem se pač čestitk ne pošilja ne?


No pač, sem osvetlila še drugo plat medalje. Ne pravim, da si tudi ti na tak način ravnal z ljudmi... ampak isto kot ti, se sprašuje ta znanka od prej. Kje so vsi njeni prijatelji?




Anonimen -> RE: "PRIJATELJICE" (25.6.2006 0:07:13)

Lana, Pikec, Al bina, Matovilcica...hvala za odgovore.

Kaj naj rečem, morda imate delno prav, morda bi se tudi jaz morala več zanimati za njihova življenja.. Pa vendar, kot sem rekla pri prvem otroku so še ful prihajale k meni, pri drugem pa... kot da me ni. Pa saj nisem mislila konkretno obiskov, niti čestitke nisem dobila, ali pa kak klic z vprašanjem kako sem...Je pa res, da se mnoge od njih trudijo imeti drugega otroka, pa jim ne rata, ker so splavile, ali pa enostavno ne zanosijo in morda me podzavestno sovražijo, kaj jaz vem...Ampak to so bila prijateljstva, ki so trajala več let.

Albina, da bi se pa jaz dobila in čvekala o svojih otrocih pa se sploh ne more zgoditi, ker takrat ful rada čvekam o vsem drugem, saj se že doma dovolj ukvarjam z njimi, tako da to ni razlog, zagotovo.

No vas bom pa še za eno mnenje prosila, se isto navezuje na temo prijateljice.

Moja prijateljica, recimo ji Maja, se je rada dobila z menoj vsakič ko sem JAZ prišla do nje, JAZ poklicala njo, oz. JAZ prišla k njej v službo. Najraje se je dobivala tam do 14 ure, ker je lahko šla na kavico v roku službe. Ostali čas se pravi po 14 uri je pa želela preživeti z možem, ki ga by the way vara a to sedaj ni pomembno. Želela pa je, da si ves čas dopisujeva sms/e in to po 10 na dan.

Sčasoma sem imela tega dovolj in sem ji rekla, draga Maja, lahko se bi dobili tudi kdaj popoldne, pa saj ne vedno, morda 1x na mesec, da ne bi vedno jaz šibala v tvojo službo, plus da sem imela dojenčka in noseča sem bila, ona se seveda do mene ni potrudila priti. No in vedno je bil njen odgovor, da popoldne pa ne more,da je zmatrana, da gredo kam ven,da se sicer lahko dobimo vsi 4 (se pravi tudi z mojim partnerjem), same pa se lahko dobive do 14 v njeni službi. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]Hkrati pa me je ves čas bombardirala z sms-ji, kje sem, kaj počnem, kje smo... jaz sem ji pa vedno odgovarjala, če te kaj zanima se dobive popoldne in bova čvekale. Ne popoldne pa ne, samo do 14 ure. Tako je bilo par let,zdaj pa me je-očitno pozno- prešinilo, mi kliknilo v glavi in rekla sem si - DOVOLJ![image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]

Povedala sem ji, da če me želi videti naj tudi ona pride k meni, joj to je bilo najbolj grozno kar sem lahko rekla, saj bi ona morala na avtobus, stanuje nekje za Bežigradom, je pa rekla da pristane na to če jo jaz / noseča/ pridem iskat z avtom in jo peljem potem domov. V čem je potem smisel obiska.

No in potem sva se strinjali, da se ne ujameva več v mišljenjih in greve narazen kot prijateljici seveda. Vmes sem vsak dan dobila 10 smsov, da ji je hudo, da bi rada da sva spet frendici, pa sem rekla, ok. pridi do mene, pa se je to ponavljalo skoraj vseh 9 mesecev moje nosečnosti, nazadnje mi je pa prijavila, da ona pa res ne more potem ko je že 6 ur v službi priti popoldne k meni in preživeti sončno popoldne v MOJI HIŠI, ko pa je zunaj lep sončen dan (jaz pa tik pred porodom, plus da sem rekla da greve na kavo v kafič in ne v hišo) in da kaj jaz zahtevam od nje, popoldnevi so za družino, ne pa za visenje naokoli. (Jaz pa sem samo hotela da me za urco obišče, ker sem se že ful bad počutila ko me je vedno stlačila v rok službe...)Pa tudi sama je hotela, da se prijateljstvo ohrani, vendar na njen način. Do 14 ure, popoldne pa visenje na SMSih, kot da je ona iz Mb, ne pa 20minut stran od mene.

Skratka prekipelo mi je in ji nisem več pisala, niti je klicala. Ona pa mi ves čas pošilja maile, kot da ni nič.

Seveda ji nisem povedala, da sem rodila, zakaj neki, če pa spadam samo v dopoldanski službeni turnus.

Nato je nekje izvedela, da sem rodila in potem ni bilo hujšega. Vse sem bila, da ne pišem kaj, grozna, nesramna do prijateljice, naredila sem nekaj takega, kar ne bi nobena, prizadeta je globoko [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] 

IN to s tem, da me v 9 mesecih plus 9 mesecev nazaj ni ne obiskala, če sem jo, sem jo jaz...zdaj pa me sprašuje kako je to mogoče, da sem ji to storila.

Vem da sem zgodbo malo čudno zapletla a se ful razburim ko na to pomislim, tako da me zanima vaše mnenje, sem jaz smotana ali pa je tu kaj drugega narobe....[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]

Hvala.




Anonimen -> RE: "PRIJATELJICE" (25.6.2006 0:44:42)

Glej tako je to - prijateljstvo in vsak odnos se ohranja toliko časa dokler si vsaj eden trudi to ohranjat. Ko nehata oba v to vlagat, potem ponavadi sledi ohladitev odnosov in posledično prekinitev stikov.

Ko sem sama ugotovila, da so moja prijateljstva taka, da več ali manj jst sitnarim okrog ljudi in se trudim, kličem, organiziram, in delam usluge sem enostavno s tem prenehala. Na prste ene roke lahko preštejem ljudi, ki me še pokličejo (na redni bazi). In te sdmatram kot prijatelje. Ostali prijatelji, prijatelji s katerimi smo bili skupaj kot klapa še v času študija - v vsem času 1 leta kaki trije mejli pa en kup forvardiranih verižnih pisem. In eno vabilo na poroko. Ne ustno, samo vabilo. Pa vem da se jih več poroči to poletje med drugim tudi eni izmed zeloooo dobrih prijateljev (skupnih, od bivšega pa od mene). Pa tega uradno jaz sploh ne vem. Tako, da sem enostavno nehala iskat stike in se truditi.

Zakaj?
Zakaj pa, če nisem toliko vredna da me kdo pobara po zdravju se pa rinla tudi ne bom. Zanimivo pa je, ko se kaj potrebuje (nasvet, kaka urgenca na kaki inštituciji a la občina, ministrstvo...) takrat pa se vsak spomni name in pol so kak dan ali dva telefonade. Pol pa spet po starem.

In nauk te zgodbe.

Ljudje prihajajo in odhajajo skozi življenje. Redki pa se ustavijo in so.
In tisti, ki so z nami vedno (ni nujno, da je to fizična prisotnost, dovolj je če te pokliče enkrat na leto in takrat se TI POVETI) tudi takrat ko nam ni lepo so tisti pravi prijatelji.

Veš jaz sem ob ločitvi spoznala, da sploh nisem imela prijateljev. Morda si kak fosil, ki je še ostal iz mladosti zasluži ta naziv, pa kak komet, ki je uletel v življenje kasneje. Vse ostalo je bilo na bazi DAJ - DAM.
Vprašanje pa je koliko si pripravljen DATI. Jaz nič več kaj dosti. In nikoli več za VSAKO CENO.

nočko





Anonimen -> RE: "PRIJATELJICE" (25.6.2006 2:34:20)

Mogoče pa samo nimaš sreče pri izbiri prijateljic, kot nekateri nimajo sreče pri izbiri partnerja. Če temu lahko rečeš sreča. Ali pa nimaš nosa za to. In kakorkoli je hudo, ko spoznaš, da nekdo ni pravi prijatelj, še vseeno pravim, čimprej to izveš, tem bolje. Samo da izveš.
Veliko prijateljstev temelji na bazi skupnih interesov. Očitno so se pri vas izgubili, vsaj z njihove strani.
Skratka, glavo gor, nekoč boš nekje našla vsaj eno zares dobro prijateljico. Moraš pa tudi sama biti prava prijateljica. Te stvari so vzajemne. 




karin412 -> RE: "PRIJATELJICE" (25.6.2006 7:23:35)

Ma kaj prijateljice, mene še moji in njegovi sorodniki niso prišli pogledat, ker da sva predaleč (moji so s Primorske, živimo pa v Kranju, njegovi z Gorenjske). Lastni brat od mojega dragega je punčko videl šele pred 1 tednom, pa smo bili že 3x na obisku pri njegovih!!! Da ne omenim njegovega strica, ki živi v isti bajti kot njegova mati!

Za "prijateljice" - nekatere - velja enako, ena od njih me ni prišla obiskat, čeprav se je mimo peljala na Bled, pa ker dela v istem kraju, kot so moji doma na Primorskem, me tudi tam ni prišla obiskat. Sicer pa sta me prišli obiskat dve prijateljici, tretja pa se je najavila (smo pa skoraj 5 mesecev stari).
Jaz mislim, da se res spremenijo, pa tudi sama ne čutim, da bi družila z njimi, ker nima še nobena otrok, pa se potem nimaš kaj pogovarjat (pogovor o žurkah, službi... ni zanimiv več).

V glavnem imela sva starše na obisku, pa eno mojo teto in mojega dedka.




Stran: [1] 2   Naslednja stran >   >>