Anonimen
|
Tako zelo pogrešam besede o mali Ajši.In neštetokrat se spomnim nanjo.Tud včeraj zvečer sem se...kar tiho se prikrade v moje misli...nikdar je ne bom pozabila.
Hudo mi je,ker vem,da obsojaš sama sebe,pa ti ne morem pomagat.Mogoče ti bodo pomagale te iskrene besede-za svojo Ajšo si bila ti najboljša mamica in zanjo si storila največ,kar je bilo v tvojih močeh.
Morda bolečino lažje prenašaš zato,ker si še v šoku.Ni še minilo veliko časa.Vsekakor pa ne zadost,da se rana na duši pozdravi.Bolečina bo prišla za tabo.In dobro je,da si že sedaj poiščeš pomoč(HOSPIC,psiholog),ki ti bo pomagala prebroditi najtežje trenutke in zaživeti znova.
Luša bo razumela,zakaj Ajše ni več,ko bo večja.Veliko se pogovarjajte z njo o Ajši.Naj izživi svoje strahove.Preberita kakšno knjigo povezano s smrtjo,primerno za njena leta.Kakšna igračka od Ajše naj postane njena-naj bo to vez z sestrico,ki je med angelčki.Ko bo čas,bo vedela,zakaj.
Ajša je obstajala,obstaja in bo zavedno obstajala v naših srcih.Še vedno jo imamo radi.In še vedno je del nas.
Ti,draga mamica,pa le izpiši vse svoje tegobe,strahove,žalost,bolečinom...tu gor smo še vedno punce,ki ti stojimo ob strani.
Srečno,Luša!!!
|
Natisni
. 
,tako da imam malo manj časa viset za računalnikom.Luša se tud vredu drži.Vsak dan kaj reče o Ajši.Je zadnjič eni deklici ,ko sta skupaj risale povedala tako lepo ,da je njena sestrica umrla in zdaj aja v zemlji.Vedno kaj novega pove.Včasih je prav luštna ,kako ona na to vse skupaj gleda.Je naš sonček Ajša pa naša zvezdica,ki je ne bomo nikoliii pozabili vedno in povsod bo z nami.Sicer se še vedno s temi očitki spopadam in ne morem si pomagat. 
