|
Anonimen -> Babica pita psa, kot za zakol (19.6.2006 12:05:11)
|
Daaaan [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image].
Jst mam en problem. Sicer sem si že zamislila, kako ga bom rešila, samo če ma pa kdo kak boljš predlog... bom pa full vesela [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image].
Z možem imava psa [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]. Je tak prikupen mešanec med nemškim ovčarjem in samo bog ve kom...
Problem je, da ga naša babica[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] prekomerno hrani. Čeprav za njegovo prehrano sama skrbim, mu ona vsak dan postreže z ogromno skledo domače kuhane hrane. Kako leto nazaj, mu je pripravljala še 2x več hrane, tako da jo je postregla v lavorju-škafu po domače. Kljub prošnjam, naj neha, da to za psa ni zdravo, ne odneha.
Posledica takega hranjenja je, da je naš pes tak, kot dobro pitan prašiček pred zakolom. Primerjavo prašiček sem uporabila zgolj zaradi lepšega zvenenja pomanjševalnice, po velikosti ga tako namreč ne bi mogla imenovat [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image].
No naš kuža je torej zelo rejen in ker je tako rejen, je oteženo njegovo gibanje. Na sprehodu pade na tla že za prvim ovinkom, ko pride po stopnicah na teraso, je tako zadihan, kot bi pretekel par kilometrov, tako da samo pade po tleh, težko diha, očitno ga matra tudi srček... Nasploh pa skoz tako sope, kot da je sredi najhujših popadkov... Toda naša babica, ga še vedno pita kot prašička. Če ne drugače pa na skrivaj.
Moj mož ga vsakodnevno vodi na sprehode, vendar ga bolj vleče za sabo kot kaj drugega.
Veterinar nam je predpisal, kako naj ga hraniva in da naj vstrajava z sprehodi, toda ne, naša babi še vedno hodi na okrog z polno posodo hrane.
Vsak dan jo prepričujem, da mora pes shujšat, da ima dieto, da mi je veterinar predpisal hrano, da se mormo tega držat, če ne ne bo preživel poletja... Ona pa še vedno. Ne da se ji dopovedat.
Včeraj sem mu dala predpisano mero hrane (za pse) in ji zabičala, da mu ne sme ničesar dati. Obljubila mi je da ne bo. Danes pa moj pelje psa na sprehod in psu je celo pot po centru kapljala driska iz riti! Posral je pol mesta!!!! Zato ni blo krivo nič drugega kot kuhana hrana. Torej ni pogovor nič pomagal...
Sem jo vprašala, če je pozabila kaj smo se menile, pa je rekla, da se ji je smilil... Aha sem rekla, kaj naj pol nardimo? Veterinar je predlagal (to sem se seveda zlagala), da mu ga pripeljemo za en mesec, pa da bo pri njemu hujšal, vendar tako zdravljenje stane 200 000 sit, misliš da si to lahko privoščim? In to samo zato, ker se ti ne znaš kontrolirat? Pol je bla nekaj časa tiho, nato ap mi za sveto obljubila, da ga ne bo več hranila.
Prav sem rekla in se odpravila na dvorišče. Tam me je čakalo kaj drugega kot driska na vsake par metrov!
Pa smo začeli...rigat in pucat...Fej mi gre to na živce! Medtem ko sem čistila, pa zaslišim babico: čisto tiho bodi, pa pridi sem...boš kar tu pojedel... Se skrijem za vogal in stopim pred njo. Bi ji skleda skor iz rok padla!
Kaj se pa zdaj greš, sem jo vprašala? Ja če je pa lačen...se mi tko smili....V skledi je bila mrzla govedina z jajci in čebulo!!!!!! Nehaj sem rekla, takoj nehaj!!! Pa kaj hočeš, da ga pobere? Poglej celo dvorišče je podriskal! Ne smeš mu dajat take hrane..pa sploh sva se zmenili...dieto ima!!! Ona me je samo otožno pogledala, zagrabila kos govedine s čebulo in začela pitat psa! Ne sem rekla, NE! Ona pa veš mami ne pusti, da ti dam papo...pa če se mi tako smiliiiiii! Umrl bo, sem se zadrla! Ona pa, a ne bomo vsi in odšla noter...z posodo v roki in psom za petami.
Kaj sploh lahko naredim? Ker nič ne zaleže, sem se nečesa domislila. Kaj če bi ji en dan, ko naju ne bo doma, na vrata poslala prijatelja, ki dela v veterninarski ambulati, češ da prihaja iz društva proti mučenju živali in da so dobili prijavo. Rekel bi, da želi govoriti z lastnikom psa, saj ga mora odpeljati. Ker naju ne bi bilo doma, bi vseeno vstrajal, da psa odpelje, v roke pa bi ji potisnil tudi položnico-kazen v določenem znesku.
Razložil bi ji, da je prekomerno pitanje psa enakovredno mučenju, pa bla bla bla... in da skratka mora psa odpeljati...Omenil bi tudi kolko prijav je prišlo...
Babi bi se 100% prestrašila, če ne drugega, kaj bova midva rekla, ko psa ne bo doma... mogoče bi se celo zamislila, da kar dela ni prav...
Kaj pravte? Al pa če res pokličem na društvo, razložim situacijo in jih prosim za pomoč. Mmmm?
Neki je treba narest, ker zdele ga mam v veži pod ventilatorjem, da sploh lahko normalno diha [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]
|
|
|
|