Anonimen -> RE: Težka vprašanja... (18.6.2006 17:03:15)
|
Če se partnerja o takih stvareh pogovorita prej, predne pride do njih (seveda - v upanju, da do tega nikoli ne bo prišlo), sta potem oba bolj pomirjena. Če za primer vzamem porod: mati ve, da če se zakomplicira in da če sama ne bo v stanju odločati, bo njuno skupno odločitev namesto nje povedal mož-oče. In je lahko mirna. Kajti vsako razburjenje, čeprav pri nezavestnem človeku ali človeku v komi, škoduje organizmu, v tem primeru pa posledično materi in otroku. Jaz mislim, da je pametno reči kakšno o tem. Midva s Kamikazo recimo sva. Ustrelil se nobeden od naju ne bi (ali pa naročil umora ali pa kaj podobnega, no), ampak v primeru poroda se oba strinjava, da se Kamikaza odloči zame namesto za otroka. Mogoče hinavsko in sebično, mogoče ne - kakor za koga. Ampak takšno je najino mnenje. Toliko takih situacij je. Npr. eden od naju v komi, drugi mora odločiti, ali se ga oživlja ali ne. In vem, kako je - če bi bilo na tem, da je eden od naju lažje prizadet ali invalid, potem sva ZA oživljanje. V primeru pa, da bi samo še vegetiral, čeprav uradno živ, sva oba za milostno smrt, kakor naj bi se temu reklo. Zase in za otroke. Kaj pa vem - hude teme so tole, res.
|
|
|
|