|
Milamay -> RE: Tudi naše pupike ni več (14.6.2006 16:51:45)
|
Hvala tebi in vsem za vse spodbune besede. Težko je ... Ko se moraš soočiti s tem in dati vse to skozi ... res ni lahko. Zdaj se mi zdi, da mi je največja opora mož, ki joka z mano in me nekako drži gor. On je po naravi bolj optimmist, jaz sem bolj pesmistka. Vsi ostali ljudje se mni zdijo malo odmaknjeni od vsega tega. Rečejo ti, bolje tako ali pa saj bosta še imela, a to ni to. Midva sva si močno želela ravno tega otročička. Saj ga ne moreš kar tako nadomestiti. Pa vsi ti plani in načrtovanje, kako bomo doživeli jesen (18. 10. sem imela rok).
Ja, nekako bova že morala skozi vse to. Druga opora mi je sin, ki je star 2 leti in me tudi ves čas stiska k sebi in lubčka ... KO se ti nekaj takega zgodi, res vidiš, koliko si lahko srečen, da imaš doma zdravega otroka. Prva nosečnost je bila brez nekih posebnih težav, zdaj pa to ...
Ja, tudi meni so rekli, da so kromosomske napake čisto slučajne in naj se ne bi ponavljale, a vseeno me nekje zadaj razjeda, kaj pa če ... MOram to odmisliti, saj vem.
Glede navala mleka si tudi jaz dajem gor tisti gel v vrečki, ki ga daš zamrznit. Saj se mi zdi, da je tisti čas, ko imam to gor malo bolje, a ko vzamem dol, potem kmalu spet začne tako boleti. Zdi se mi, da mi bo razneslo prsa. Praviš, da je bilo po 4 dneh bolje. Kar tako je potem izginil ta pritisk in mleko? Upam, da bo res tako. Prav težko spim, saj se nikakor ne morem vleči na bok, na hrbtu pa tako težko spim.
Lana, ja sem prebrala tvojo zgodbo in je res kar podobna moji. Torej sva prestajali kar podobne muke. Berem, da se že trudita za novega člana?! Super! MOčno stiskam pesti in upam, da vama uspe in da bo vse dobro. Kdaj se je to tebi zgodilo? Koliko časa so rekli, da moraš počakati, preden ponovno poskusiš?
Lep dan
|
|
|
|