|
Anonimen -> RE: brez vsega (10.6.2006 8:38:58)
|
Ni dvoma, da sočustvujem s tabo glede vsega, kar se ti dogaja. Materialno ti žal ne morem pomagati, me je pa nekaj zmotilo oz. mi nekaj ne gre v glavo.
Praviš, da ti je stanovanje pogorelo. Torej predvidevam, da je ostalo pogorišče oz. takorekoč štiri stene. Do tukaj mi je še jasno. Praviš, da je stanovanje tvoje. Glede na tvojo starost predvidevam, da si ga podedoval od pokojnih staršev. Tukaj pa se mi logika neha.
Če je stanovanje uradno tvoje - kdo ti ga lahko vzame? Praviš, da ti grozijo (oni - kdo?) z odvzemom zaradi neplačevanja. Neplačevanja česa? Če je tvoje, ne plačuješ najemnine. Preostanejo torej samo stroški, kjer pa sta dve varianti. Ali stroškov nista plačevala že tvoja pokojna starša (ti, kot dedič stanovanja, ki si ga očitno prevzel, si prevzel tudi njune dolgove) ali pa jih nisi plačeval ti (razlogi za neplačevanje sploh niso pomembni). Kar posledično pomeni, da so Elektro, Vodovod in podobni prišli s svojimi opomini in izterjavami že tako daleč, da jim preostane samo še rubež nepremičnine, s katerim se poplača nastali dolg. Če je tako, potem imaš samo dve možnosti - plačaš dolg in obdržiš stanovanje ali pa ti vzamejo stanovanje, poplačajo dolg in ti izplačajo razliko (če kaj ostane).
Glede na tvojo starost predvidevam, da si še študent. Ali pa brezposlen. Kaj drugega že skoraj ne moreš biti. Če si študent - ali imaš štipendijo? Če jo imaš - kolikšna je? Če je nimaš - zakaj ne? Glede na tvojo situacijo bi jo moral imeti. Sama sem ena tistih, ki niti slučajno ne znamo ravnati z denarjem. Vem, da je treba jesti prej, kakor pa plačati položnice, ampak če študiraš, potem si zagotovo toliko razledan, da se zavedaš posledic neplačevanja položnic.
Kaj je z zavarovalnino za stanovanje? Je bilo zavarovano? Če je bilo - kam je šla zavarovalnina? Zakaj se z njo ni pokrilo dolgov za stroške in izničilo rizik rubeža? Če ni bilo zavarovano - jeb* ga, nimaš kaj.
Če si študent - ali delaš preko študentskega servisa? Če delaš - kam daješ denar? Zakaj ne plačuješ stroškov? Če ne delaš - zakaj ne, glede na to, v kakšni situaciji si?
Če si brezposeln - ali imaš socialno pomoč? Glede na situacijo ti pripada. In je dovolj visoka, da z njo plačaš vodo in elektriko, kar je osnova. Če si zaposlen - potem pa tako ali tako nič več ne razumem. Potem je v igri neodgovornost, ne glede na žalosten položaj.
Kar se pa tiče drugega stanovanja - pozabi na to, da bi ti država karkoli podarila. Če ti bodo tvoje stanovanje odvzeli, bi to pomenilo, da si na cesti. Ne glede na to, v kateri občini živiš, imajo vse občine nujne bivalne enote za kritične primere. Največkrat so to majhne sobe s souporabo sanitarij. Najemnina je minimalna, stroškov je, kolikor si jih pač narediš. Bivalne enote niso vedno proste - včasih je treba nekoliko počakati (odvisno od občine). Prošnjo daš na Stanovanjski sklad tvoje občine. Še bolje je, da greš tja osebno, ker se potem hitreje uredi. Ampak če ne plačuješ, sledi enaka situacija - deložacija na tvoje stroške. Če ne plačaš, te ven vrže policija. In tvoj dolg izterjajo z rubežem vseh prejemkov (skoraj vseh) na tvojem TRR. Center za socialno delo ne daje nič, ker preprosto nič nima, lahko pa ti napišejo edino priporočilo za sprejem v dom za brezdomce, kjer imaš topel obrok in prenočišče, ampak zadeve se tako polne, da je čakalna vrsta ogromna.
Kaj ti torej preostane? Obrni se na upnike, razloži jim situacijo in jih zaprosi za obročno plačilo dolga. Večinoma se vsi strinjajo, saj imajo raje denar (pa čeprav po obrokih) kakor pa sodišča. Stanovanje si uredi za zasilno bivanje, če je to sploh mogoče. Če ni, ga prodaj sam od sebe, še preden je pod izvršbo. Prodaj najboljšemu ponudniku za gotovino in plačaj dolgove, da boš imel dolgoročno mir. Medtem pa v najem. Najami najcenejšo sobico in nič drugega. In uredi si finance. Nemogoče je, da si brez, ker vsakomur nekaj pripada, pa čeprav drobiž za hrano. Najdi si službo ali delo preko študentskega servisa (odvisno, kdo in kaj si).
In, dečko - glavo pokonci. Malo organizacije, pa boš videl, da ni vse tako črno, kakor morda misliš, da je. In za morebitno svojo krivdo (finančno) sam pri sebi sprejmi odgovornost, pa boš lažje zadihal. Ne računaj preveč na to, da bi lahko živel na tuj račun ali da bi od kogarkoli karkoli dobil v trajno last (predvsem stanovanje).
In ne razumi mojega posta kakor napadalnost - samo zelo realna sem.
Kar se pa tvojih staršev tiče - moje sožalje.
|
|
|
|