E-ji (Polna verzija)

Forum >> [Dojenček] >> Uvajanje goste hrane



Sporočilo

Metuljček Cekinček -> E-ji (6.6.2006 10:45:01)

Jaz bi pa prosila kakšno RR-jevko, ki se spozna na te reči, da nam razloži, zakaj so različni E-ji v hrani tako nevarni, da se jim moramo izogibati.

Jaz sem namreč iz družboslovnega "foha" in skoz poslušam o tem, kako nevarni so ti E-ji za nas in za naše malčke, meni se pa še sanja ne, kaj to sploh je (so to barvila, ojačevalci okusov???).



CUKRČEK -> RE: E-ji (6.6.2006 11:06:47)

Zame so E-ji samo trenutna "moda"......pač nekaj morajo propagirat. Moja hči je vse po vrsti in je po večino skozi zdrava. Tudi mi smo zrasli, četudi ni bilo E-jev (oziroma se je našim staršem Jeb... za E-je).



Bubamaraa -> RE: E-ji (6.6.2006 11:12:05)

Jaz se kar podpišem po Cukerčkom!!!!![image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]....samo ne kompliciraj.....



Geja -> RE: E-ji (6.6.2006 11:17:58)

Jaz pa se jim izogibam, če se le da.... vsaj najbolj nevarnim...

doma imam knjižico in razlago od teh e-jev kateri so zelo nevarni in v nekaterih državah tudi prepovedani, nekateri pa so potrebni....

če želiš ti jo skopiram in pošljem... javi mi svoj naslov ali pa fax na ZŠ

čau,čau
Geja



darjatimci -> RE: E-ji (6.6.2006 11:46:21)

Drage moje s tem,da so razni E-ji modne muhe se pa žal ne morem strinjati, Vse mame,ki imamo otroke alergike dobro vemo kako je s tem.Nisem pristaš kompliciranja pri prehrani  in uvajanju prehrane pri dojenčkih,ampak so pa neka pravila,ki se jih je pametno držati v izogib težavam,ki lahko nastopijo zaradi tega.



Metuljček Cekinček -> RE: E-ji (6.6.2006 12:42:47)

Prav nič ne nameravam komplicirat pri prehranjevanju mojega malčka. Želim se pa malenkost poučiti oziroma izobraziti na tem področju.

Nekatere RR-jevke znajo tako lepo razložit kakšne farmacevtske reči (kot npr. sestavo AD3 kapljic in zakaj povzročajo krče), tako da bi želela prebrati tudi njihovo razlago, kaj je s temi E-ji.

Potem se bom pa odločila, kako naprej.

Če pa ne bom tu dobila nobene razlage, pa jo bom poiskala kje drugje na netu.



Luni -> RE: E-ji (6.6.2006 12:44:56)

Metuljček Cekinček, tukaj je: malo daljši članek-ne kompliciraj, vendar vseeno ne pretiravaj, tam kjer se le da, poskusi upoštevati (npr. sladkarije, ledeni čaji, ....):
DODATKI ŽIVILNIM PROIZVODOM ( E )
 
Prepis raziskav Klinike za Pediatrično onkologijo – Düsseldorf

1.  NEŠKODLJIVI   DODATKI

E100, 101, 103, 104, 105, 111, 121, 130, 132, 140, 151, 152, 160, 161, 162, 170, 174, 175,180, 200, 201, 202, 203, 236, 237, 238, 260, 261, 263, 270, 280, 281, 282, 290, 300, 301, 303, 305, 306, 307, 308, 309, 322, 325, 326, 327, 331, 332, 333, 334, 335, 336, 337, 382, 400, 401, 402, 403, 404, 405, 406, 408, 410, 411, 413, 414, 420, 421, 422, 440, 471, 472, 473, 474, 475,480.
SUMLJIVE  PRIMESI
E 125, 141, 150, 153, 171, 172, 173, 240, 241, 477

NEVARNI  DODATKI
E 102, 110, 120, 124
 

ŠKODLJIVI ZA ZDRAVJE

a.) problemi  s črevesjem:      E 220, 221, 232, 224
b.) problemi s prebavo:          E 338, 339, 340, 341, 450, 461, 463, 465, 466,
                                                 + v pakiranih sladoledih  E 407
c.) kožna obolenja:                  E 230, 231, 232, 233
č.) uničuje vitamin B12:         E 200
d.) povišuje holesterol:           E 320, 321
e.) draži živce:                         E 311, 312
f.) vnetje ustne votline:        E 330 – NAJNEVARNEJŠI DODATEK  !!!    
povzroča raka !!!  Najdemo ga: schweppes od limone, senf, nekatere brezalkoholne pijače, meso rakcev, nekateri siri, gobe v konzervi,…    
 
 
DODATKI, KI POVZROČAJO RAKA
E 131, 142, 210, 211, 213, 214, 215, 216, 217, 239

POZOR: E 123 je zelo strupen in je prepovedan v ZDA. Namenite posebno pozornost tudi na E 110  v gumijastih bonbonih, čokoladnim bonbonom znamke TREETS, SMARTIES, HARIBO (gumijasti b.), puding s smetano v plastičnih posodicah, zamrznjena riba znamke IGLO, smetana za kuhanje CRÈME-FRAICHE, topljeni siri za mazanje, puding od vanilije, in E 102 in E 110 v gotovih omakah vseh vrst.
 
Prošnja za vsakogar: uporabljajte ta popis pri nakupih ali pa ga nekje obesite. Tukaj gre za vaše zdravje in zdravje vaših otrok. Preprečite uporabo teh dodatkov hrani in bodite pazljivi pri izbiri živil.



tina104 -> RE: E-ji (6.6.2006 14:45:47)

Jaz bi samo to dodala - na nekaterih izdelkih zadnje čase ne označujejo sestavin več z e-ji, ampak s polnimi imeni, npr. mononatrijev glutaminat, aspartam...., torej je treba biti pozoren tudi na taka imena in ne samo, če kje piše E...
Se mi zdi, da so prej veliko več označevali u e-ji, zdaj ko pa se to toliko propagira, koliko so škodljivi, pa so začeli cela imena pisat.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]



2ursae -> RE: E-ji (6.6.2006 15:05:30)

ja, se strinjam s tino104 - recimo E330, ki je res nevaren, se raje imenuje citronska kislina .. je pa žal v praktično vseh izdelkih, vključno z otroškimi sokci [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]



ZARA -> RE: E-ji (6.6.2006 15:32:14)

http://www.ukfoodguide.net/enumeric.htm

Hrana se je v civilizaciji industrijsko razvitega sveta skozi stoletja močno spremenila. Te spremembe so bile tako velike, kot je prehod od parnega stroja do elektromotorja. Odprtost svetovnega trga v zadnjih desetletjih pa jo spreminja še hitreje. Vzroki za to so politični in gospodarski. Zakaj dodatki? Spreminja pa se tudi naš odnos do hrane. Vzroki za to so v sestavi hrane, v načinih njene priprave in v spremenjeni ponudbi živil. Približno osemdeset odstotkov živil užijemo v predelani obliki, industrija pa nam vsakodnevno ponuja vedno več novosti, posebej v obliki hitre hrane. Taka živila pa je težko proizvesti brez dodatkov. Dodatki, rečemo jim tudi aditivi ne smejo predstavljati tveganja za zdravje potrošnika. Prav tako dodatek ne sme potrošnika zavajati in prikriti slabe kakovosti surovin v živilu ali načinu predelave. Izbira je vaša Aditivom se lahko izognemo tako, da kupujemo osnovna živila in jih doma sproti pripravljamo. Pri pripravi hrane uporabljamo sveže ali sušene začimbe in se izogibamo začimbnim mešanicam in jušnim kockam.

Če to ni mogoče, potem:
• bodimo pozorni na oznake in označevanje na embalaži živila,
• izbirajmo živila z manj dodatki, na primer zamrznjena živila in sadne sokove namesto pijač, presno meso namesto klobas, sire namesto topljenih sirov in tako dalje,
• izogibajmo se enolični prehrani,
• izobražujmo se,
• zahtevajmo od proizvajalcev in trgovcev, da bo izvor dodatkov vedno označen na embalaži ali nalepki.


Kaj so dodatki?
Dodatki so snovi in kemikalije, ki jih dodajamo hrani zato, da bi izboljšali kakovost in varnost hrane, podaljšali njen rok uporabe in izboljšali organoleptične lastnosti ali pa nadomeščajo sestavine, s čemer se zmanjša prehrambena vrednost živila. Dodatki imajo lastnost da obarvajo, zgostijo, omogočajo mešanje vode in maščob ali olj na primer v sladoledu, lahki margarini, konzervirajo, okrepijo okus ali ga celo rahlo spremenijo, osladijo namestio sladkorja, živilo ščitijo pred oksidacijo žarkost maščob, omogočajo tvorbo želeja, zakisajo, glazirajo, vzhajajo testo in tako dalje. Veliko dodatkov je tudi namenjenih pomoči pri tehnološki obdelavi in pripravi izdelkov ali živil.

Razvrščanje aditivov
Dodatki so razvrščeni v večje skupine ali kategorije, večinoma po njihovi funkciji v živilu in manj po uporabi. Velike skupine dodatkov so: barvila, sladila, drugi dodatki razen barvil in sladil ter arome. Aditivi so registrirani in odobreni v Evropski zvezi in tudi v Sloveniji. Označeni so s črko E in pripadajočo številko. Tako registriranih dodatkov je v Evropski zvezi približno 1700, vendar brez arom. Arome so registrirane posebej in jih danes poznamo okoli 4500.

Barvila
Barvila dodajajo živilom zato, ker naravne barve v samih živilih ne prenesejo tehnološke obdelave ali pa so obarvana samo zato, da so privlačnejša. Obstaja približno 40 skupin barvil, od katerih je vsaj 18 sintetičnih. Na slovenskem trgu smo našli največ barvnil pri izdelkih kot so različni prigrizki na primer čips, kosmiči za zajtrk, različne sladkarije, najbolj obarvane pa so brezalkoholne pijače in bomboni. Barvila so označena s črko E in številko iz serije 100.

Sladila
Sladila kot dodatki dajejo občutek sladkosti, vendar vsebujejo veliko manj kalorij. Pogosto jih uporabljajo v živilih za dietno prehrano in takih z zmanjšano kalorično vrednostjo. Sladil ne smejo uporabljati, razen izjemoma v živilih za dojenčke in otroke do starosti treh let. Svetovni register obsega 13 dovoljenih sladil, od tega so naslednja sladila sintetična: acesulfam K, aspartam, saharin in sukraloza. Sladila so večinoma označena s črko E in številko iz serije 900, razen sorbitola – E 420 in maltitola – E 421.

Konzervansi
Konzervanse dodajamo živilom, da bi preprečili rast mikroorganizmom, kot so bakterije, plesni in kvasovke. S tem preprečijo, da bi se hrana pokvarila. Konzervansov je približno 30, največkrat uporabljeni so: nitriti in nitrati v mesnih in ribjih izdelkih in sirih, sulfiti in sulfati v izdelkih iz sadja in zelenjave ter v vinu, sorbati in benzoati pa v izdelkih iz sadja in zelenjave. Prepoznamo jih po oznaki E in številkah iz serije 200.

Antioksidanti
Antioksidanti preprečujejo oksidacijo. To pomeni, da zaradi njihovega delovanja maščoba ne bo postala žarka in sadje ne bo izgubilo barve. Obstaja 17 skupin antioksidantov. Pri nas najpogosteje zasledimo askorbinsko kislino – oblika vitamina C, citronsko kislino in nekoliko manj vinsko kislino. Antioksidante so skoraj v vseh živilih, tudi v hrenovkah. Na embalaži so označeni s črko E in številko iz serije 300.

Emulgatorji, emulgirne snovi, stabilizatorji, sredstva za zgostitev in želirna sredstva ter modificiran škrob, utrjevalci itd.
Olje in voda se težko mešata. Če pa dodamo emulgatorje, lahko kaj kmalu naredimo »lahko« majonezo ali biskvit brez jajc. V ZDA je živilom dovoljeno dodajati 48 emulgatorjev in stabilizatorjev, v Evropi pa kar 75. V izdelkih na slovenskem trgu je največ gliceridov, fosfatov, guar gumija, karagenana, alginatov, lecitina in različnih škrobov. Na embalaži so največkrat označeni s črko E in številko iz serije 400.

Ojačevalci okusa
Ojačevalci okusa so kemikalije, ki prevarajo naše brbončice tako, da mislimo, da ima živilo boljši ali več okusa, kot bi ga imelo, če tega dodatka v živilu ne bi bilo. Pri nas je najbolj razzširjen ojačevalec okusa natrijev glutamat, ki ga uporabljajo v mesnih, zelenjavnih jedeh, začimbah in začimbnih mešanicah ter v sojini omaki. Večinoma so označeni s črko E in številko iz serije 600.

Ugotovitve strokovnjakov
Strokovnjaki za aditive so do danes ugotovili naslednje:
• 540 skupin aditivov je zagotovo varnih
• 320 skupin aditivov je še razumno varnih
• 70 jih lahko povzroči alergijo ali neželeni učinek
• 30 skipin aditivov pa lahko pri dolgotrajnem uživanju povzroči značilna tveganja za zdravje

Testi na toksičnost
Vsak dodatek mora za uporabo dobiti dovoljenje. Ta, ki ga želi prodajati na tržišču, za dovoljenje zaprosi posebno strokovno komisijo. Obvezen del prošnje so tudi rezultati opravljenega testa na toksičnost. Tega testa ni potrebno opraviti pri aromah.

Ocena ustreznosti
Pred vami je seznam v Sloveniji dovoljenih dodatkov. Razvrščeni so v tri skupine z našo oceno ustreznosti, izraženo s črkami A, B in C:

Črka A
Označuje tiste dodatke, ki lahko pomenijo tveganje za zdravje: alergijo ali neko drugo preobčutljivost na hrano. Toksikološki testi o njihovi ustreznosti še potekajo. Takemu živilu bi se bilo najbolje izogniti.

Črka B
Označuje tiste dodatke, ki so nepotrebni. Uporabljajo se zgolj zaradi »kozmetičnih« razlogov in lahko potrošnika zavajajo, saj ne predstavljajo nobene prehrambene prednosti. Tak primer so nekatere obarvane osvežujoče pijače. Če bi bilo v nas več prehrambene zavesti, bi se morali takemu živilu odreči.

Črka C
Označuje tiste dodatki, ki jih je potrebno dodajati zaradi varnosti živila,oziroma neke druge kakovostne lastnosti in jih smemo dodajati živilom le v posebnih primerih in v zelo majhnih količinah.

Naravna barvila

E številka Kemično ime Ocena ustreznosti
E 100 kurkumin A B
E 101 riboflavin B
E 120 košenil, karmin B
E 140 i klorofil B
E 141 i kompleks klorofilov B
E 160a i karoteni mešanica B
E 160a ii beta karoten B
E 160b i anato ekstrakt, biksin, norbiksin A B
E 160b ii alkalni ekstrakt anato A B
E 160b iii oljni anato ekstrakt A B
E 160c ekstrakt paprike, kapsantin, kapsorubin B
E 160d likopen B E 160e beta apo karotenal 8 B
E 160f etilni ester beta apo karotenske kisline 8 B
E 161b lutein B E 161g kantaksantin A B
E 162 betanin, rdeča barva rdeče pese B
E 163 antociani B


Barvila, dovoljena le za barvanje površin

E številka Kemično ime Ocena ustreznosti
E 170 kalcijev karbonat C
E 173 aluminij C
E 174 srebro C
E 175 zlato C

Umetna barvila

E številka Kemično ime Ocena ustreznosti

E 102 tartrazin A B
E 104 kinoleinsko rumeno A B
E 110 oranžno rumena S A B
E 122 azorubin A B
E 123 amarant A B
E 124 košenil rdeča A A B
E 127 eritrozin A B
E 131 modra patent B A B
E 132 indigo A B
E 133 briljantno modra FCF A B
E 142 zelena S A B
E 150 karamel A B
E 151 briljantno črna BN A B
E 153 rastlinsko olje B
E 171 titanov oksid B
E 172 železov oksid B


Potrošnika velikokrat zavede barva živila. Rumeno obarvan pekovski izdelek je na primer videti kot, da vsebuje veliko jajc, a je v resnici le obarvan. Naziv »naravno barvilo« pomeni to, da je barvilo naravno. Nikakor pa ne pomeni, da je to barvilo pridobljeno iz živila ali hrane, ki jo kupimo.

Konzervansi

E številka Kemično ime Ocena ustreznosti

E 200 do E 203 sorbična kislina in njene soli C
E 210 do E 213 benzoična kislina in njene soli A
E 214 in E 215 etil p hidroksibenzoat in soli A
E 216 in E 217 propil p hidroksibenzoat in soli A
E 218 in E 219 metil p hidroksibenzoat in soli A
E 220 in E 228 žvepleni anhidridi in soli A C
E 230 bifenil, difenil C
E 231 in E 232 ortofenilfenol in bazne soli C
E 235 natamicin (piramicin) C
E 239 heksametilen tetramin B
E 249 in E 250 nitrijev in kalijev nitrit C
E 251 in E 252 nitrijev in kalijev nitrat C
E 260 do E 263 ocetna in mlečna kislina in soli C
E 270 ocetna in mlečna kislina in soli C
E 280 do E 283 propionska kislina in soli C

Konzervansi so snovi, ki preprečujejo ali omejujejo rast mikroorganizmov, s čemer omogočajo daljšo obstojnost živil. Ob tem, da je današnja higiena odlična, da uporabljamo sodobne in izpopolnjene tehnologije konzerviranja živil s toploto in hlajenjem, da poznamo boljše načine pakiranja izdelkov in kakovostnejšo embalažo, je nerazumljivo, kako to, da je dovoljeno dodajati (pre)velike količine konzervansov.


Antioksidanti

E številka Kemično ime Ocena ustreznosti

E 300 do E 302 askorbinska kislina in soli C
E 306 do E 309 tokoferoli C
E 310 do E 312 galati A
E 320 butilhidroksi anizol (BNA) A
E 321 butilhidroksi toluen (BHT) A
E 325 do E 327 soli mlečne kisline C
E 330 do E 333 citronska kislina in njene soli c
E 334 do E 337 vinska kislina in soli C

Antioksidanti preprečujejo oksidacijo sestavin posameznega živila, ki je na zraku v stiku s kisikom. Za oksidacijo so najbolj občutljive maščobe in nekateri v maščobah topni vitamini ter barvila, ki so prisotna v živilih. Novejše tehnike embaliranja v vakuumu ali v modificirani atmosferi prav tako preprečujejo oksidacijo in s tem zmanjšujejo potrebo po antioksidantih.


Emulgatorji

E številka Kemično ime Ocena ustreznosti

E 322 lecitin C
E 400 do E 404 alginska kislina in soli C
E 406 agar - agar C E 407 karagenan A
E 410 moka karube C
E 412 guar gumi A
E 413 tragacant A
E 414 gumi arabica A
E 415 ksantan gumi C
E 422 glicerol C
E 440 in E 440 i pektini C
E 440 ii pektini C
E 450 do E 452 fosfati B
E 460 do E 466 celuloze, mikrokristalinska celuloza C
E 471 do E 472 mono in digliceridi maščobnih kislin C


Emulgatorji, stabilizatorji in gostila dajejo živilom konsistenco. Emulgatorji v sladoledu in drugih živilih omogočajo mešanje vode in maščob ter vpihavanje zraka. Stabilizatorji poskrbijo za to, da zrak tam tudi ostane. V svežih klobasah omogočajo dodajanje vode, pripravo majoneze z manjšim številom jajc ali celo brez.


Sladila

E številka Kemično ime Ocena ustreznosti

E 420 sorbitol C
E 421 manitol C
E 953 isomaltitol C
E 965 i in E 965 ii maltitol, maltitol sirup C
E 966 laktitol C
E 967 ksilotol C
E 950 acesulfam K C
E 951 aspartam C
E 952 ciklamati in ciklamatna kislina A
E 954 saharin in soli C E 959 neohesperidin DC (dihidrohalkon) C

Sladila nadomeščajo sladkor in s tem zmanjšujejo kalorično vrednost različnih pijač, sladic, marmelad in tako dalje. S tem velikokrat omogočijo uživanje pripravljenih živil ljudem s sladkorno boleznijo. Količine sladil, ki jih je dovoljeno dodajati živilom, so izračunane za odraslega povprečnega potrošnika in so zato otrokom neprimerne, posebej pri sladilih, za katera vemo, da povzročajo alergije.

Ojačevalci okusa

E številka Kemično ime Ocena ustreznosti

E 620 do E 625 glutamati A B
E 626 do E 629 gvanilati B
E 630 do E 633 inozinati B

Ojačevalci okusa okrepijo ali celo spremenijo občutek okusa nekega živila. Nabolj znani so glutamati, pogosto prisotni v jušnih koncentratih in začimbnih mešanicah. Za glutamate vemo, da povzročajo alergije.
Podatke za ta zapis je zbrala Zveza potrošnikov Slovenije, Frankopanska 5, Ljubljana.



Seven* -> RE: E-ji (6.6.2006 15:43:06)

ZARA fajn clanek si nasla.

Jaz bi samo dala v razmislek. Saj ni treba pretiravati, pa vendar.. Malo smo pa lahko pozorni na vse tiste zivo zelene, fluoroscentne bombone, zvecilne gumije ipd. Spomnite se, da v nasih casih sploh toliko sladkarij ni blo. Blo jih je 10, pa se tisti bolj ali manj nesinteticni. Zdaj pa je prava poplava vsega moznega.

Ce je vseskupaj modna muha, zakaj potem toliko spontanih splavov, razvojnih motenj otrok? Pri vsej tej moderni medicini.. Pa vedno vec raka.. Hja..

Ravno vceraj je moj dragi prinesel domov jagodni jogurt od Nestleja. Pa ga zlagam v hladilnik, pa se spomnim da je bil v DM-u na policki. Pa rok trajanja nenormalno dolg. Ce po pravici povem, imam predsodke in ga bom najbrz pojedla kar sama.

Sama sem taka da pri nakupovanju vklopim mozgane. Ce je mogoce sladkarijo kupim v DM-u na oddelku zdrave prehrane. Ce pijem kakav je to kakav in ne neka instant mesanica-zvarek Nesquick. Za nase otrocke pa itak najboljse. To ni nalozba od danes na jutri, to je nalozba za vedno..



teta beta -> RE: E-ji (6.6.2006 22:40:59)

Zara, super članek in sploh super, da so poleg številk tudi imena teh E-jev. Res uporabljajo skoraj povsod samo še prava imena. Guar gumi - sliši se tako naravno [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]. No, zdaj bom vedela... spisek pa nosila s sabo v trgovino.



CatJa -> RE: E-ji (6.6.2006 23:13:24)

f.) vnetje ustne votline: E 330 – NAJNEVARNEJŠI DODATEK !!!


Čudno, na tej strani ( http://www.geocities.com/bodite_informirani/E_tabela.htm ) pa ravno nasprotno. Kaj je zdaj res in kaj ne?



Dashenka -> RE: E-ji (7.6.2006 6:33:41)

IZVIRNO SPOROČILO: CatJa

f.) vnetje ustne votline: E 330 – NAJNEVARNEJŠI DODATEK !!!


Čudno, na tej strani ( http://www.geocities.com/bodite_informirani/E_tabela.htm ) pa ravno nasprotno. Kaj je zdaj res in kaj ne?




CITRONSKA KISLINA ("citronka") - tista v malih rumenih kockastih škatlicah iz katere so vam (danes pa vašim vašim otrokom) vsa leta odraščanja delali v vrtcih in šolah limonade ter jo dodajali namesto limone v čaje, je nenevaren in neškodljiv prehrambeni artikel, ki pa ima tudi antioksidativno lastnost.

V pirmeru vnetja ustne votline pa je enako neprijetena, kot sok sveže stisnjene limone ali pomaranče.

Še en dokaz več, do kakšnih absurdov prihaja, če sezname "E"-jev prevajajo osebe brez osnovnega znanja kemije!




Dashenka -> RE: E-ji (7.6.2006 6:37:40)

IZVIRNO SPOROČILO: 2ursae

ja, se strinjam s tino104 - recimo E330, ki je res nevaren, se raje imenuje citronska kislina .. je pa žal v praktično vseh izdelkih, vključno z otroškimi sokci [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]


Ursa - brez nepotrebne panike!
Citronska ksilina NI nevarna, oziroma je toliko kot so pomaranče, limone, mandarine in grejpfrut!

E330 citronska kislina Zaradi jezikovne pomote napačno razumljena kot škodljiva in celo rakotvorna. V resnici povsem neškodljiva naravna snov.



ZARA -> RE: E-ji (7.6.2006 13:30:19)

Še mal kemije...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]


Citronska kislina
   [image]http://193.2.99.131/etolja/Images/b_arrow1.gif[/image] Nazaj






ime po IUPAC-u:

2-hidroksi-1,2,3-propantrikarboksilna kislina


sinonimi:

2-hidroksi-3-karbalilna kislina, hidroksitrikarbalilna kislina, b-hidroksitrikarbalilna kislina 


molekulska formula:

C6H8O7


struktura:
[image]http://193.2.99.131/etolja/Images/citkis.jpg[/image]





vrsta spojine:

trikarboksilna kislina 


CAS registrska številka:

77-92-9 


molska masa (g/mol):

192,125 


tališče (°C):

135 (monohidrat); 153 (brezvodna) 


vrelišče (°C):

 


gostota (g/ml):

1,542 g/mL pri 20°C 


opis spojine:

kristali (imajo vezano 1 molekulo H2O, katero zgubijo pri temperaturi 70-75°C) 


topnost:

voda: >=100 mg/mL pri 22°C
DMSO: >=100 mg/mL pri 22°C
95% etanol: >=100 mg/mL pri 22°C
aceton: >=100 mg/mL pri 22°C
amilalkohol: 15.43 g/100 g
amilacetat: 5.98 g/100 g
etilacetat: 5.28 g/100 g
metanol: 197 g/100 g
propanol: 62.8 g/100 g
eter: delno topen


delovanje:

antioksidant


nevarnost in toksičnost:

draži oči, kožo in dihalne poti; LD50(podgane) 6730 mg/kg 



Mateja82 -> RE: E-ji (7.6.2006 14:05:35)

hmmmm tud jaz imam takšen seznam na katerem spada citronska kislina pod povsem nenevarne dodatke in zraven še celo  piše citiram:
" zaradi jezikovne pomote napačno razumljena kot škodljiva in celo rakotvorna. V resnici povsem neškodljiva naravna snov" 

Zdaj pa res ne vem več????[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]

Sicer pa tako ne gledam preveč na to saj se jih tako ne da povsem izogibat. Razen res tistih ta hudih , ki jih je največ v teh podravkinih pa knor juhah ( zelenjavne, goveje...itd) in kockah, ....me je kar minil in jih ne jem več. ( vsaj po mojem seznamu je zelo veliko škodljivih E notri)



Mateja82 -> RE: E-ji (7.6.2006 14:07:32)

upssss[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]  nisem vse natančno prebrala in vidim da je to o citronki že napisano.



2ursae -> RE: E-ji (8.6.2006 10:57:58)

dekleta žal ... moj tast je profesor kemije na strojnem faxu in mi je oni dan razlagal o kemičnih lastnostih citronske kisline - zame sicer španska vas [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image], ampak "bottom line" je, da je zadeva najverjetneje škodljiva. Ime zavaja, kot da je to nekaj, kar izvira iz limone, se parvi kao natur, ampak je to pač kislina. Tiste dvojne vezi v molekularni sestavi niso ravno ok, lahko delujejo kancerogeno.

E, toliko jaz "vem", se pa zadevi itak ne da izogniti, ker je vsepovsod.



Metuljček Cekinček -> RE: E-ji (8.6.2006 11:43:48)

Zara, najlepša hvala za informacije!



darjatimci -> RE: E-ji (8.6.2006 11:56:35)

Da vas še malo podražim,ali sploh veste kje vse se nahaja,praktično v vseh živilih,dokler nam ni bilo treba zaradi diete skrbeti o tem mi je bilo malo mar.



Dashenka -> RE: E-ji (8.6.2006 15:39:50)

IZVIRNO SPOROČILO: 2ursae

dekleta žal ... moj tast je profesor kemije na strojnem faxu in mi je oni dan razlagal o kemičnih lastnostih citronske kisline - zame sicer španska vas [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] , ampak "bottom line" je, da je zadeva najverjetneje škodljiva. Ime zavaja, kot da je to nekaj, kar izvira iz limone, se parvi kao natur, ampak je to pač kislina. Tiste dvojne vezi v molekularni sestavi niso ravno ok, lahko delujejo kancerogeno.

E, toliko jaz "vem", se pa zadevi itak ne da izogniti, ker je vsepovsod.



Kot kemik in farmacevt pa na tole neumnost moram odreagirat.


Citronska kislina ima tako kot imajo vse organske kisline funkcionalno skupino COOH (na C atom je z dvojno vezjo pripet en kisikov atom ter z eno dvojno vezjo še OH skupina).

Neka spojina samo zato, ker ima dvojno vez, pač ni kancerogena.
Popolnoma vse snovi, ki jih zaužijemo od ogljikovih hidratov, do maščob in beljakovin vsebujejo dvojne vezi.

Nekaj drugega pa so aromati, torej ciklične spojine s konjugiranimi dvojnimi vezmi. Nekateri od njih pa so res kancerogeni.

Tudi izjava, da so kisline škodljive, je popolna neumnost.
Nekatere so celo nujno potrebne za življenje.

Organske kisline so "naravne" kisline in se jih večina nahaja v naravi. Nekatere so škodljive, druge spet niso. In citronska kislina je ena od tistih, ki se v naravi nahaja in zdravju ni škodljiva.
Seveda pa z njo ne smeš pretiravati. Prav tako, kot ni priporočljivo zeksati liter kisa za vlaganje kumaric [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]


Glede imena:
Dobila ga je po citrusih (limonah, pomarančah, itd), ki citronsko kislino vsebujejo.

Ime prav nič ne zavaja, limone jo vsebujejo in je "natur spojina". Res pa je, da jo dandanes pridobivajo na različne načine, predvsem na biokemijski način in ne z ožemanjem limon.

Za vse, ki jih še malček več o citronski kislini, pa še en poljuben link:
http://en.wikipedia.org/wiki/Citric_Acid


Urska, ti pa raje še enkrat povprašaj tasta, kaj je citronska kislina. Ti bo lepo razložil.
Citronski kislini pa se res ne moreš izogniti - vsaj dokler boš med živimi.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] Med drugim namreči gra nepogrešljivo vlogo v metabolizmu vsakega živega bitja.



sarazan -> RE: E-ji (12.6.2006 21:47:21)

Dashenka, sva očitno iz istih strokovnih krogov.
Popolnoma se strinjam s tvojo razlago.

Kemijo na strojnem faksu (pa nočem biti žaljiva) se z nič znanja naštudira v 6. urah za 10. Moj bivši je bil pred leti pri meni na teh 6-urnih inštrukcijah.



Stran: [1]