|
Anonimen -> RE: razmišljam.. (6.6.2006 8:09:08)
|
Jaz bi se na tvojem mestu zmenila, da skupaj z možem, ali pa on sam, poveva moževim staršem, da nama do takih praznovanj ni in da jih zato z naše strani več ne bo. Ker če imaš tak odpor do vsega tega (jaz bi ga tudi imela), potem res nima nobenega smisla. Saj tudi vzgojno ni, da se za rojstni dan tekmuje, kdo bo dobil več igrač.
Moje mnenje je, da mora rojstnodnevni dan biti za otroka nekaj posebnega, da se varedi vau, ampak skromno, v smislu zavedanja, da je to njegov dan. Od jutra, ko vstane, do večera, ko gre spat. Samo jaz si to predstavljam nekako v smislu, da se mu zjutraj že v postelji prišepne, vau, danes imaš pa rojstni dan, se mu pripoveduje, kako je bilo, ko se je rodil, kakšne lepe zgoddbice iz rosnega otroštva ali kaj podobnega, in se ga tudi čez dan ta dan obravnava malo drugače. Zraven zame paše tortica, okrašeno stanovanje in praznovanje v krogu družine, pa pozneje se praznovanju s prijatelji najbrž ne da izogniti. Ampak kar se da skromno, neprestižno, mulci se morajo podit oz. zabavat, ne pa da je glavno, da se starši (seveda skupaj z otroci) potem doma pogovarjajo, pri kom da je bilo "najboljše", kot da je to neko tekmovanje. Meni je pa to trenutno zelo bljak.
Pa brez skrbi, da boš otroku, če mu boš ta dan naredila lep, NJEGOV, ljubeč, naredila ogroooomno več, kot ob tem fensi šmensi prestižnem tekmovanju kdo bo koga.
|
|
|
|