|
Anonimen -> RE: JULIJ 2004 (28.8.2006 22:37:50)
|
na mal čtiva, da boš vedla če ti lahko sploh teži na pravni osnovi, k drgač bi jo js prjavla da me ustrahuje al pa kej tazga matr ji!...pa še zahtevej če še nimaš napisan hišni red vaše stanovanjske zgradbe, in si preber če kej piše kaj je vznemirjanje al pa kej tazga
ZAKON O VARSTVU JAVNEGA REDA IN MIRU
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Namen zakona)
(1) Ta zakon ureja varstvo javnega reda in miru ter določa ravnanja, ki pomenijo kršitev javnega reda in miru na javnem kraju ali v zasebnem prostoru ter sankcije za taka ravnanja.
(2) Namen tega zakona je uresničevanje pravice ljudi do varnosti in dostojanstva z varovanjem pred dejanji, ki posegajo v telesno in duševno celovitost posameznika ali posameznice (v nadaljnjem besedilu: posameznik), ovirajo izvrševanje pravic in dolžnosti ljudi, državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil.
2. člen
(Opredelitev izrazov)
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. javni red in mir pomeni stanje, v katerem je zagotovljeno neovirano izvrševanje pravic in dolžnosti po ustavi in zakonih;
2. javni kraj je vsak prostor, ki je brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopen vsakomur;
3. zasebni prostor je prostor, ki je v zasebni lasti ali posesti in je dostop vanj dovoljen le s soglasjem lastnika ali lastnice (v nadaljnjem besedilu: lastnik), posestnika ali posestnice (v nadaljnjem besedilu: posestnika), ali druge upravičene osebe;
4. pretep je medsebojno izmenjavanje udarcev, brc ali podobna uporaba fizične sile med dvema ali več osebami. 3. člen
(Vzdrževanje javnega reda in miru)
(1) Vzdrževanje javnega reda in miru je delovanje skupnosti, ki s predpisi in ukrepi državnih in drugih organov zagotavlja, da se prepreči ravnanja in nevarnosti, ki ogrožajo varnost ter javni red in mir, kadar ta grozi skupnosti ali posamezniku.
(2) Za red v objektu ali na določenem območju skrbi tisti, ki je odgovoren za njegovo zagotavljanje v okviru svojih pristojnosti ali predpisov.
4. člen
(Izobešanje tuje zastave)
(1) Zastave tujih držav se lahko izobesijo tako, da so javno vidne ob uradnih ali delovnih obiskih šefov držav, uradnih delegacij ali uradnih predstavnikov zakonodajnih, sodnih ali izvršilnih organov tujih držav, ob mednarodnih srečanjih in mednarodnih športnih ali drugih javnih prireditvah ali javnih shodih z mednarodno udeležbo ter pred hoteli in drugimi objekti, kjer se z izobešanjem označuje njihova namembnost.
(2) Zastave tujih držav se lahko izobesijo samo, če se s tem ne krni ugleda Republike Slovenije ali tuje države, smiselno na krajih in na način, kot ga določa predpis, ki ureja izobešanje zastave Republike Slovenije.
5. člen
(Zbiranje prostovoljnih prispevkov)
(1) Prostovoljne prispevke lahko zbirajo nepridobitne pravne in fizične osebe, ki imajo dovoljenje upravne enote, na območju katere imajo sedež ali stalno prebivališče.
(2) Dovoljenje se izda v primerih, ko prosilec izkaže upravičen razlog. Kot upravičen razlog se šteje elementarna ali druga nesreča, v kateri je prosilec utrpel veliko premoženjsko škodo. Nepridobitni pravni osebi se dovoljenje izda tudi če izkaže, da bo zbrane prispevke uporabila za humanitaren ali splošno koristen namen, ki ga lahko uresniči v okviru zakonitega opravljanja registrirane ali v temeljnem oziroma drugem aktu določene dejavnosti.
(3) Dovoljenje ni potrebno, če se prostovoljni prispevki zbirajo v prostorih verskih skupnosti za verske namene ali če kakšen drug predpis določa drugačne pogoje za zbiranje prispevkov.
(4) Upravna enota v dovoljenju določi način zbiranja prostovoljnih prispevkov in rok veljavnosti dovoljenja. Rok veljavnosti dovoljenja se določi glede na namen in način zbiranja prispevkov.
(5) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na zbiranje prostovoljnih prispevkov, se ne uporabljajo za zbiranje prispevkov, ki so urejeni z drugimi predpisi.
II. PREKRŠKI ZOPER JAVNI RED IN MIR
6. člen
(Nasilno in drzno vedenje)
(1) Kdor se pretepa, se kaznuje z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev.
(2) Kdor koga udari ali pretepe, se kaznuje z globo od 80.000 do 150.000 tolarjev.
(3) Kdor izziva ali koga spodbuja k pretepu ali se vede na drzen, nasilen, nesramen, žaljiv ali podoben način ali koga zasleduje in s takšnim vedenjem pri njem povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu, se kaznuje z globo od 60.0000 do 120.000 tolarjev.
(4) Če so prekrški iz prejšnjih odstavkov tega člena storjeni proti zakoncu ali zunajzakonskem partnerju, bivšemu zakoncu ali zunajzakonskem partnerju, krvnemu sorodniku v ravni vrsti, posvojitelju ali posvojencu, rejniku ali rejencu, skrbniku ali varovancu te osebe ali proti osebi, ki živi s storilcem v skupnem gospodinjstvu, se kršitelj kaznuje z globo od 150.000 do 300.000 tolarjev.
7. člen
(Nespodobno vedenje na javnem kraju)
(1) Kdor se na javnem kraju prepira, vpije ali se nespodobno vede na način, ki povzroči zgražanje ali vznemirjanje ljudi, se kaznuje z globo od 25.000 tolarjev do 100.000 tolarjev.
(2) Kdor na javnem kraju spolno občuje ali razkazuje spolne organe in s tem koga moti, se kaznuje z globo od 50.000 tolarjev do 100.000 tolarjev.
8. člen
(Povzročanje hrupa)
(1) Kdor na nedovoljen način med 22.00 in 06.00 uro moti mir ali počitek ljudi s hrupom in ne gre za nujne interventne-vzdrževalne posege, se kaznuje z globo od 20.000 do 50.000 tolarjev.
(2) Kdor z uporabo televizijskega ali radijskega sprejemnika, drugega akustičnega aparata ali akustične naprave ali glasbila moti mir ali počitek ljudi in to ni posledica dovoljene dejavnosti se kaznuje z globo 25.000 tolarjev.
(3) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali samostojna podjetnica posameznica (v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetnik posameznik), ki stori prekršek iz prvega ali drugega odstavka tega člena, se kaznuje z globo od 100.000 tolarjev do 600.000 tolarjev.
(4) Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika se za prekršek iz prvega ali drugega odstavka tega člena kaznuje z globo od 50.000 tolarjev do 100.000 tolarjev.
9. člen
(Beračenje na javnem kraju)
Kdor na vsiljiv ali žaljiv način koga nadleguje z beračenjem za denar ali druge materialne dobrine, se kaznuje z globo 20.000 tolarjev.
10. člen
(Prenočevanje na javnem kraju)
Kdor prenočuje ali spi na javnih krajih ali drugih dostopnih prostorih, ki za to niso namenjeni, in s takšnim ravnanjem koga vznemirja, se kaznuje z globo 20.000 tolarjev.
11 . člen
(Nedovoljeno ponujanje spolnih uslug)
Kdor na javnem kraju ponuja ali vsiljuje spolne usluge, se kaznuje z globo od 50.000 tolarjev do 100.000 tolarjev.
12. člen
(Uporaba nevarnih predmetov)
(1) Kdor uporablja acetilen (karbid) ali druge plinske zmesi za pokanje, in s tem povzroči vznemirjenje ali občutek ogroženosti, se kaznuje z globo 25.000 tolarjev.
(2) Kdor na javnem kraju nosi, razkazuje ali uporablja dekorativno orožje, imitacije orožja, orožje, ki je namenjeno za alarm, signaliziranje, klanje živali ali druge predmete, ki so po videzu podobni orožju, pa se v skladu z Zakonom o orožju ne štejejo za orožje, in s tem povzroči vznemirjenje ali občutek ogroženosti, se kaznuje z globo 50.000 tolarjev.
13. člen
(Poškodovanje uradnega napisa)
(1) Kdor namerno poškoduje napis ali oznako državnega organa, organa samoupravne lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil ali kdor namerno raztrga, zamaže ali na drug način poškoduje ali odstrani uradno objavljeno odločitev (odločbe, sklepi) teh organov v času, ko takšna odločitev učinkuje, se kaznuje z globo 50.000 tolarjev.
(2) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z globo od 100.000 tolarjev do 600.000 tolarjev.
(3) Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika se za prekršek iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z globo od 50.000 tolarjev do 100.000 tolarjev.
14. člen
(Pisanja po objektih)
(1) Kdor piše ali riše po zidovih, ograjah ali drugih javno dostopnih krajih in s tem povzroči vznemirjanje ljudi, razen na krajih, kjer je to dovoljeno, se kaznuje z globo 50.000 tolarjev.
(2) Če je z dejanjem iz prejšnjega odstavka nastala premoženjska škoda lahko oškodovanec v 30 dneh uveljavlja premoženjskopravni zahtevek glede povrnitve škode v skladu z zakonom, ki ureja postopek o prekrških.
15. člen
(Izobešanje tuje zastave)
(1) Kdor izobesi tujo zastavo v nasprotju s 4. členom tega zakona ali izobesi tujo zastavo, ki je poškodovana ali drugače neprimerna, se kaznuje z globo 10.000 tolarjev.
(2) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z globo 100.000 tolarjev.
(3) Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika iz prvega odstavka tega člena se kaznuje z globo 30.000 tolarjev.
16. člen
(Uničevanje državnih simbolov)
Kdor na javnem kraju namenoma zažge ali kako drugače poškoduje ali uniči zastavo ali grb Republike Slovenije, zastavo Evropske unije ali zastavo druge države, se kaznuje z globo 50.000 tolarjev.
17. člen
(Vandalizem)
Kdor namenoma prevrne, odstrani ali kako drugače v nasprotju z namenom uporabe ravna z objekti gospodarske javne infrastrukture, kot so: komunalna infrastruktura, javna razsvetljava, cestnoprometni znaki, priprave in naprave na rekreativnih površinah, igrala na otroških površinah in podobne javne naprave, se kaznuje z globo od 50.000 tolarjev do 100.000 tolarjev.
18. člen
(Prostovoljni prispevki)
(1) Kdor zbira prostovoljne prispevke v nasprotju s prvim odstavkom 5. člena tega zakona, se kaznuje z globo od 25.000 tolarjev do 50.000 tolarjev .
(2) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z globo od 100.000 tolarjev do 200.000 tolarjev.
(3) Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 50.000 tolarjev do 100.000 tolarjev.
19. člen
(Kampiranje)
Kdor kampira na javnem kraju, ki za to ni določen ali na zasebnem prostoru brez soglasja lastnika ali posestnika, se kaznuje z globo 20.000 tolarjev.
20. člen
(Uporaba živali)
Kdor pri posamezniku s ščuvanjem ali razkazovanjem živali namenoma povzroči občutek strahu ali ogroženosti, se kaznuje z globo od 50.000 tolarjev do 100.000 tolarjev.
21. člen
(Vzbujanje nestrpnosti)
Če so dejanja iz 6., 7., 13., 14. in 16. člena tega zakona storjena z namenom vzbujanja narodnostne, rasne, spolne, etnične, verske, politične nestrpnosti ali nestrpnosti glede spolne usmerjenosti, se storilec kaznuje z globo najmanj 200.000 tolarjev.
22. člen
(Red v gostinskem obratu)
Odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika v gostinskem obratu, ki takoj ko je to mogoče, policiji ne naznani kršitve javnega reda in miru za prekrške iz prvega ali drugega odstavka 6. člena tega zakona, se kaznuje z globo od 50.000 tolarjev do 100.000 tolarjev.
23. člen
(Nedostojno vedenje do uradne osebe)
Kdor se nedostojno vede do uradne osebe pri uradnem poslovanju, se kaznuje z globo od 100.000 tolarjev do 200.000 tolarjev.
24. člen
(Neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb)
(1) Kdor ne upošteva na kraju samem odrejenega zakonitega ukrepa ali odredbe uradne osebe, se kaznuje z globo od 80.000 tolarjev do 150.000 tolarjev.
(2) Kdor krši odredbo ali odločbo pristojnega državnega organa, s katero je prepovedan dostop, zadrževanje, snemanje ali fotografiranje na določenem kraju, se kaznuje z globo od 50.000 tolarjev do 100.000 tolarjev.
(3) Kdor se brez razlogov ali po njihovem preteku zadržuje v prostorih državnega organa, prostorih samoupravne lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil in jih na opozorilo pristojnih oseb ne zapusti, se kaznuje z globo 10.000 tolarjev.
25. člen
(Lažna naznanitev prekrška)
Kdor z obvestilom o kršitvi javnega reda po tem zakonu povzroči interveniranje policije, čeprav ve, da take kršitve ni bilo, se kaznuje z globo 20.000 tolarjev.
III. ZASEG PREDMETOV
26. člen
(Policijski zaseg predmetov)
(1) Policist ali policistka (v nadaljnjem besedilu: policist) brez predhodne odločbe pristojnega organa zaseže predmete, povezane s prekrški iz 6., 12. in 18. člena tega zakona.
(2) Za prekrške iz prvega odstavka tega člena se lahko izreče stranska sankcija odvzem predmetov.
27. člen
(Pooblastilo redarju za zaseg predmetov)
(1) Občinski redar ali redarka brez predhodne odločbe pristojnega organa zaseže predmete prekrška iz prvega odstavka 12. člena tega zakona.
(2) Za prekrške iz prvega odstavka tega člena se lahko izreče stranska sankcija odvzem predmetov.
IV. POSEBNI UKREPI ZA ZAGOTOVITEV JAVNEGA REDA IN MIRU
28. člen
(Izključitev energetskih virov)
(1) Za preprečitev nadaljevanja prekrška, s katerim se moti ali vznemirja javnost, lahko policist z ustno odredbo ukaže upravljavcu začasen izklop dobave elektrike, plina ali vode pri kršitelju, če to nima hujših posledic za druge osebe in je ukrep sorazmeren glede na kršitev. Izklop lahko traja do vzpostavitve javnega reda in miru, vendar ne več kot šest ur.
(2) Upravljavec mora zagotoviti ponovno dobavo elektrike, plina ali vode, takoj ko od policista prejme ustno odredbo.
(3) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ne ravna v skladu z odredbo iz prvega ali drugega odstavka tega člena, se kaznuje z globo od 100.000 tolarjev do 300.000 tolarjev.
(4) Odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 100.000 tolarjev do 200.000 tolarjev.
(5) Stroški izklopa in ponovnega priklopa energetskega vira bremenijo storilca prekrška.
V. NADZOR
29. člen
(Pristojnost)
(1) Za nadzor nad izvajanjem tega zakona je pristojna policija.
(2) Za nadzor, zaseg predmetov in odločanja o prekrških iz tega zakona je pristojna vojaška policija v skladu z zakonom, če prekršek stori vojaška oseba med dejanskim opravljanjem vojaške službe. Vojaška policija je v skladu z zakonom pristojna tudi za nadzor, zaseg predmetov in odločanja o prekrških, če je prekršek storjen v objektih in okoliših, ki so posebnega pomena za obrambo ali na območju vojaškega tabora.
(3) Za nadzor nad izvajanjem določb o prekrških iz 7. in 9. člena, iz prvega odstavka 12. člena, iz 13., 14., 17., 19., 20. in 23. člena tega zakona in iz prvega in tretjega odstavka 24. člena tega zakona ter za odločanje o teh prekrških je pristojno tudi občinsko redarstvo.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
30. člen
(Pristojnost samoupravne lokalne skupnosti)
(1) Določbe tretjega odstavka 29. člena tega zakona se začnejo uporabljati z uveljavitvijo zakona, ki bo urejal občinsko redarstvo.
(2) Samoupravne lokalne skupnosti lahko s svojimi predpisi določijo pogoje, območja in red kampiranja na svojem območju.
31. člen
(Prenehanje veljavnosti)
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati Zakon o prekrških zoper javni red in mir, (Uradni list SRS, št. 16/74, 15/76, 42/86, SFRJ, št. 83/89, SRS, št. 5/90, RS, št. 8/90, 10/91, 17/91-I, 4/92, 13/93, 66/93, 67/94, 27/95, 98/99, 15/03, 69/03 in 110/03).
32. člen
(Začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
III. OBRAZLOŽITEV
K 1. členu:
V prvem členu je določeno, da predlog zakona ureja varstvo javnega reda in miru ter določa ravnanja, ki pomenijo kršitev javnega reda in miru na javnem in zasebnem prostoru. Zakon o prekrških (ZP-1) v 3. členu določa, da se prekrški lahko določijo z zakonom, uredbo Vlade Republike Slovenije in z odlokom lokalne skupnosti.
Namen zakona je uresničevanje pravice posameznika do varnosti in dostojanstva (kot temeljne človekove dobrine in ustavne pravice, ki jo določa 34. člen Ustave Republike Slovenije). Varovanje javnega reda in miru pomeni varovanje pred dejanji, ki posegajo v telesno ali duševno celovitost posameznika in pred dejanji, s katerimi se povzroča motenje miru, vznemirjenost ljudi, oviranje izvrševanja pravic in dolžnosti posameznikov, državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil.
K 2. členu:
V tem členu so definirani posamezni izrazi, kot so: javni red in mir, javni kraj, zasebni prostor, pretep. Obstaja več definicij javnega kraja, in sicer:
1.ABSOLUTNO JAVNI KRAJI
To je najširši pomen javnega kraja. V tem smislu je na javni kraj omogočen prost dostop nedoločenemu številu oseb brez kakršnihkoli pogojev. To so ulice, trgi, javne ceste, pristanišča, luke, čakalnice, gostinski lokali, trgovinski in obrtni lokali, itd. Podobno definicijo javnega kraja določa tudi Zakon o graditvi objektov. Objekt v javni rabi je objekt, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in se glede na način rabe deli na javne površine in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi. Javna površina je površina, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem (javna cesta, ulica, trg, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, rekreacijska površina in podobna površina).4
Vendar pa so pri teh oblikah javnega kraja razlike, saj so nekateri od teh javnih krajev po namenu in funkciji permanentno absolutni in odprti (ulice, trgi, javne ceste …), medtem ko so drugi javni kraji po namenu in funkciji omejeno absolutni in odprti (trgovinski in obrtni lokali, javna prometna sredstva, itd).
Ta razdelitev ima praktični in pravni pomen. To pomeni, da če oseba stori na ulici prekršek, je prekršek v vsakem primeru storjen na javnem kraju, ker je ulica permanentno absolutni in odprti javni kraj. Če pa je bilo isto dejanje storjeno v gostinskem lokalu, ki je na tej ulici, vendar je bil lokal v času storitve prekrška zaprt, torej v času, ko lokal ne obratuje, potem prekršek ni bil storjen na javnem kraju.
Podobno je s tako imenovanimi premičnimi javnimi kraji, na primer sredstva javnega prevoza. Tudi ti kraji so omejeno absolutno javni kraji. Javno prevozno sredstvo, dokler obratuje v javnem prometu, je namensko in funkcionalno javni kraj. Od trenutka, ko je javno prometno sredstvo prenehalo obratovati, preneha njegova funkcionalna narava javnega kraja.
2. RELATIVNO (POGOJNO) JAVNI KRAJI
Drugo kategorijo javnih krajev obsegajo kraji, kjer je dostop ljudem prost le pod določenimi pogoji. To so na primer: športni stadioni in igrišča, kinodvorane, gledališča, koncertne dvorane, razstavni prostori, itd.
_________________________
4 Zakon o graditvi objektov (ZGO-1), Uradni list RS, št, 110/02, 97/03, 2.člen, točka 1.5 in 15.1.
3. JAVNI RED IN MIR Javni red in mir je dobrina, ki izključuje vsa protipravna dejanja, s katerimi se kršijo splošna pravila vsakdanjega dela in življenja. Ugotovimo lahko, da pomeni javni red in mir varno in mirno počutje ljudi, njihovo neovirano gibanje na javnih krajih in drugih površinah, uporabo javnih objektov, stanovanj in drugih prostorov, nemoteno opravljanje uradnih opravil državnih in drugih organov, organizacij in skupnosti oziroma optimalno varnost znotraj družbene skupnosti. Javni red v smislu policijskega prava pomeni nek minimum socialnih pravil, ki jih velika večina prebivalstva razume kot nujno potrebne za svoje sožitje.5
4. PRETEP
Pretep je opredeljen kot medsebojno fizično obračunavanje z izmenjavo udarcev med dvema osebama ali več osebami, kar pomeni, da ne gre za pretep, če ena oseba pretepa drugo, ta pa ji udarcev ne vrača ali se samo brani. Za obstoj storitve prekrška je torej pogoj, da gre za najmanj dve osebi, ki si med seboj izmenjujeta udarce. Pod pojmom udarci so mišljene vse vrste udarcev z roko, nogo ali drugimi deli telesa, npr. glavo. Ne pretepa se tisti, ki se brani, ali tisti, ki razdvaja oziroma pomirja osebe, ki se pretepajo.
Komentar kazenskega zakonika kot pretep opredeljuje spopad več oseb, in sicer najmanj treh, zato je v tem zakonu posebej opredeljen pojem pretepa, da ne bi prihajalo do dilem.6
K 3. členu:
Vzdrževanje javnega reda predstavlja delovanje državnih organov in lokalnih skupnosti, da s predpisi in ukrepi zagotavljajo varnost in red.
Drugi odstavek 3. člena v povezavi z 2. členom opredeljuje red kot stanje brez kršitev, ki ga v okviru svojih pooblastil določa vsak posamezen subjekt na svojem območju (hišni red, režim vstopanja v objekte, itd.), ki je tudi odgovoren za njegovo zagotavljanje. V primeru, da nespoštovanje npr. hišnega reda preraste v kršitev javnega reda, subjekt, ki skrbi za red, obvesti policijo ali redarje, da ukrepajo v skladu z zakonom.
K 4. členu:
Izobešanja tujih zastav ne ureja Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (ZGSH). Določba napotuje na smiselno uporabo zakona, ki ureja ravnanje s slovensko zastavo. Ta člen določa pogoje za izobešanje tujih zastav, ker to področje ni zakonsko regulirano (pravna praznina). Po oceni predlagatelja je navedena problematika tudi del področja urejanja javnega reda. Varovanje tujih zastav ali zastave EU pred uničenjem ali poškodovanjem pa je sankcionirano v 15. in 16. členu. Zastave se izobesijo tako, da so javno vidne. Za kršitev ne gre, če posameznik v zasebnem prostoru izobesi zastavo in to ni javno vidno. Zastave se na javnih mestih lahko izobesijo če ne krnijo ugleda naše ali tuje države. Pojem krnitev ugleda je povzet po Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (ZGSH).
K 5. členu:
Določila tega člena varujejo ljudi pred nadlegovanjem z zbiranjem prostovoljnih prispevkov. Kršitev predstavlja klasično zbiranje prostovoljnih prispevkov po stanovanjskih hišah, blokih, poslovnih prostorih, če oseba nima dovoljenja. Pozivanje oseb preko različnih medijev (televizija, radio, internet) ne predstavlja prekrška. Dejavnost pobiranja prostovoljnih prispevkov na določen način posega v posameznikov mir. Društva, ustanove, zavodi, fizične in druge nepridobitne pravne osebe lahko nabirajo prostovoljne prispevke za humanitarne ali splošno koristne namene pri posameznikih in pravnih osebah le z dovoljenjem upravne enote, na območju katere ima društvo, ustanova ali druga pravna oseba svoj sedež. Posameznik, ki je zaradi elementarne ali druge nesreče utrpel veliko premoženjsko škodo, lahko nabira prostovoljne prispevke, če si je pridobil dovoljenje upravne enote, na območju katere ima stalno prebivališče.
___________________________
5 Kay Waecher, Varovane dobrine v policijskem pravu. Definicija se v Nemčiji v tej obliki uporablja od leta 1910, ko je prišlo do diferenciacije javne varnosti na eni strani in javnega reda na drugi; prim. Heuer, Splošna literatura o pojmu javnega reda: Erbel, DVBI 1972.
6 Glej Kazenski zakonik s komentarjem, opombe k 136. členu, točka 5.
Dovoljenje ni potrebno, če se prostovoljni prispevki zbirajo v prostorih verskih skupnosti za verske namene ali kakšen drug predpis določa drugačne pogoje za zbiranje prispevkov. Prav tako dovoljenje ni potrebno, če je dejavnost društva humanitarne narave oziroma zakon na drug način neposredno ureja opravljanje in financiranje dejavnosti, ki je v javnem interesu. Upravna enota v dovoljenju določi način zbiranja prostovoljnih prispevkov in rok veljavnosti dovoljenja. Sankcija za nedovoljeno nabiranje prostovoljnih prispevkov je določena v 18. členu.
K 6. členu:
Naveden člen razčlenjuje prekrške z elementi nasilja po teži:
- pretep,
- udarec ali pretepanje druge osebe,
- izzivanje, sodelovanje pri pretepu, spodbujanje, zasledovanje, drzno, nasilno, nesramno, žaljivo ali podobno vedenje.
Definicija pretepa je določena v četrti točki 2. člena tega zakona. Ne pretepa se tisti, ki se brani, ali tisti, ki razdvaja oziroma pomirja osebe, ki se pretepajo.. Ker je v sodobni družbi razreševanje konfliktov s fizično silo nesprejemljivo se za storitev prekrška po drugem odstavku šteje že en udarec. Sodelovanje v pretepu pomeni bodisi fizično sodelovanje (s telesom onemogoči osebi, da zbeži, jo zadrži) bodisi samo verbalno (z izzivanjem spodbuja k pretepu).
Za prekršek po tej določbi ne gre, kadar se pretepajo igralci na igrišču, npr. pri hokeju, nogometu ali na drugih športnih prireditvah, ker sta na teh površinah za vzdrževanje reda zadolžena sodnik oziroma delegat tekme. Za pravilen potek športnih iger skrbijo sodniki in delegati, ki lahko prekinejo igro, zahtevajo izpraznitev dvorane, tribun, itd. Igralci so zaradi nešportnega vedenja ali pretepa lahko kaznovani s predpisi posamezne športne panoge (disciplinski sodniki).
Tretji odstavek sankcionira zasledovanje, drzno, nasilno, nesramno ali žaljivo vedenje. Med drzna in brutalna (surova) dejanja spadajo dejanja, s katerimi se drugemu povzroča ogroženost ali strah pred nasiljem, ali se posamezniku povzroča občutek sramu, bolečine ali neprijetnosti. Pogoj za storitev prekrška je povzročitev ogroženosti, prizadetosti, strahu ali nelagodja drugi osebi.
S pojmom "podoben način" je hotel zakonodajalec opredeliti tudi druge načine, ki jih v zakonski dikciji ni navedel, npr. telefonsko nadlegovanje, itd., vendar pa mora biti izpolnjen kumulativni pogoj, da je s tem dejanjem povzročen subjektiven občutek ponižanosti, prizadetosti ali strahu pri določeni osebi.
Prekrški iz tega člena so lahko storjeni na javnem kraju ali v zasebnem prostoru, torej ni več pogoja, kot v dosedanjem zakonu, po katerem bi bili ti prekrški lahko storjeni samo na javnem kraju.
Tretji odstavek tega člena posebej varuje družinska, izvenzakonska in sorodstvena razmerja, ki v prejšnjem zakonu niso bila posebej opredeljena (t.i. nasilje v družini). Določbe tega odstavka varujejo osebe pred nasiljem v družini v zaprtih zasebnih prostorih in tudi na javnem kraju, kar je bistvena razlika v primerjavi s prejšnjim zakonom, ki je vseboval samo določbo "ogrožanje varnosti v zasebnem prostoru". Predlagatelj meni, da je potrebno žrtve nasilja v družini varovati tudi na javnem kraju, saj je bistveni element družinsko razmerje, ne pa kraj storitve prekrška. Za kršitelje je predlagana tudi višja globa.
V povezavi z 39a. členom Zakona o policiji, ki daje policiji pooblastilo za izrek ukrepa prepoved približevanja določenem kraju oziroma osebi, če je podan utemeljen sum, da je oseba storila prekršek z elementi nasilja, ali je bila zalotena pri takem prekršku in obstajajo razlogi za sum, da bo ogrozila življenje, osebno varnost ali svobodo osebe, s katero je ali je bila v bližnjem razmerju, so vzpostavljeni trdnejši temelji za učinkovito varstvo ogroženih družinskih članov.
Kazenski zakonik v 145. členu določa kot kaznivo dejanje Ogrožanje varnosti, ki pa se preganja na predlog oškodovanca. Če obstajajo elementi kaznivega dejanja in se oškodovanec odloči za podajo predloga za pregon kaznivega dejanja, je prekršek konzumiran v kaznivem dejanju.
K 7. členu:
Ta člen določa kot prekršek prepiranje, vpitje, ali nespodobno vedenje na način, ki povzroči zgražanje ali vznemirjanje ljudi. Prepir je medsebojno glasno komuniciranje dveh ali več oseb, s pojmom vpitje pa je mišljeno kričanje. V pojmu nespodobnega vedenja so zajete različne oblike vedenja (npr. pljuvanje druge osebe, razbijanje steklenic ali kozarcev, nadlegovanje mimoidočih, uriniranje in opravljanje velike potrebe, itd.), ki jih v členu ni mogoče taksativno našteti in določiti, povzročijo pa zgražanje ali vznemirjanje ljudi.
Drugi odstavek določa kot prekršek javno spolno občevanje ali razkazovanje spolnih organov. Že Platon je dejal: "…opravljanje (zadovoljevanje) spolnih strasti v javnosti naj velja za sramotno, čeprav samo to opravljanje (zadovoljevanje spolnih strasti) ni sramotno"7. Pri spolnem občevanju in razkazovanju na javnem kraju mora nastopiti tudi okoliščina motenja drugih ljudi. V primerih namernega razkazovanja spolnih organov (ekshibicionizem) osebi, ki še ni stara 15 let, so izpolnjeni znaki kaznivega dejanja po četrtem odstavku 183. členu KZ.8
K 8. členu:
Zakon o varstvu okolja (ZVO-1)9 določa pristojnost Vlade RS, da predpiše mejne emisijske vrednosti za hrup v okolju in standarde kakovosti okolja v zvezi s hrupom, skladno z ustreznimi direktivami EU. Podobne določbe je vseboval tudi stari Zakon o varstvu okolja,10 na podlagi katerega je bila sprejeta vladna Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju.11 Ta je vsebovala tudi prepoved uporabe akustičnih aparatov na način, ki bi motil druge ljudi v okolju. Takšna določba je bila povzeta iz zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju, ki je bil z izjemo določb, ki so urejale prav takšen hrup, z uveljavitvijo ZVO razveljavljen.
Vendar pa pravni red EU ne vsebuje pravnih aktov, ki bi urejali hrup, povzročen z uporabo različnih akustičnih naprav, in bi motil sosede ali druge ljudi v okolju. Menimo, da gre v tem primeru bolj za vzdrževanje miru, kot za varstvo okolja. Takšnega povzročanja hrupa prav tako ne morejo nadzirati inšpektorji, pristojni za varstvo okolja, pač pa ga je mogoče najbolj učinkovito nadzirati s policijo.
Ministrstvo za okolje na podlagi ustreznih pravnih aktov EU pripravlja prenovo navedene vladne uredbe, ki ne bo vsebovala določb, ki se nanašajo na prepoved povzročanja hrupa, s katerim se moti sosede ali druge ljudi v okolju, zaradi česar je smiselno, da se to uredi v tem zakonu.
__________________________
7 Platon, Zakoni, Založba Obzorja Maribor, 1982, str. 289.
8 Glej komentar k 183. členu, tretji odstavek 7. opombe, Kazenski zakonik s komentarjem, Posebni del, GV Založba, Ljubljana 2002, stran 258.
9 Uradni list RS, št. 41/04.
10 Zakon o varstvu okolja, Ur. l. RS, št. 32/93 in ostali.
11 Uradni list RS, št. 66/96 in ostali.
V tem členu je zavarovan mir in počitek občanov. Kršitev je lahko storjena na javnem kraju ali v zasebnem prostoru. Za storitev prekrška po prvem odstavku je določen čas storitve prekrška, medtem ko je po drugem odstavku prekršek lahko storjen tudi podnevi. Znaki prekrška niso podani v kolikor je hrup posledica nujnih vzdrževalnih del npr. sanacija okvare na plinski, vodovodni, električni ali drugi napeljavi ali če je hrup posledica dovoljene dejavnosti (javni shod ali prireditev za katero je izdano dovoljenje in uporabo akustičnih naprav npr. koncert, ali druge prireditve kot so Festival Lent, Poletje v stari Ljubljani, pustni karneval, itd).
K 9. členu:
Določba tega člena prepoveduje beračenje, prosjačenje za denar ali druge dobrine, pri čemer oseba nadleguje ljudi. Za nadlegovanje ne gre, če oseba stoji na mestu in prosi za denar, pač pa mora biti storilec prekrška aktiven (hodi za osebo, jo prime za roko, obleko, itd.).
K 10. členu:
Pogoj za storitev tega prekrška je prenočevanje na javnih krajih ali drugih dostopnih krajih, ki prenočevanju niso namenjeni. S pojmom drugi dostopni kraji so mišljeni zaprti prostori, ki niso javni kraji, npr. kleti, kolesarnice, itd. S tem prekrškom se sankcionira predvsem spanje po hodnikih, stanovanjskih blokih, kleteh, avtobusnih ali železniških postajah, čakalnicah, parkih, klopeh in drugih neprimernih krajih, pod pogojem, da se s tem vznemirja druge ljudi. Če ni motenja drugih ljudi, ni elementov prekrška.
K 11. členu:
Za storitev tega prekrška je odgovoren tisti, ki ponuja ali vsiljuje spolne usluge na javnem kraju. Zakon o spremembah zakona o prekrških zoper javni red in mir - ZJRM-B12 je dekriminaliziral prostitucijo, kar so ob pripravi predloga zakona upoštevali tudi pripravljavci zakona. Dekriminalizacija pomeni priznavanje državljanskih pravic prostitutkam in prostitutom, da lahko sami izbirajo, ali se bodo ukvarjali s prostitucijo.13 Prekršek torej ni spolno občevanje za denar, temveč ponujanje spolnih uslug na javnem kraju z razkazovanjem, vsiljevanjem, nadlegovanjem ljudi ali podoben nesprejemljiv način. Namen te določbe je predvsem omejitev ulične prostitucije. Prekršek poznajo tudi v Nemčiji, kjer je kot prekršek opredeljeno javno posredovanje, grobo in nespodobno ali moteče ponujanje spolnih dejanj. Posebej je prepovedano oglaševanje izvajanja prostitucije, kljub temu da je v Nemčiji ulična prostitucija dovoljena v tolerančnih conah, ki so v nenaseljenih predelih mest, in ob določenih urah.
Tudi v Franciji je spolno razkazovanje na kraju, ki je dostopen pogledom javnosti, prepovedano in se kaznuje z letom zapora in 15.000 evri denarne kazni (Kazenski zakonik Republike Francije, člen 222-32).
K 12. členu:
Ta določba prepoveduje pokanje z raznimi plinskimi snovmi, ob pogoju, da je posledica vznemirjanje ali ogroženost ljudi.
Drugi odstavek prepoveduje nošenje, razkazovanje ali uporabo različnih predmetov, ki ne spadajo v kategorijo orožja po Zakonu o orožju, vendar pa se z njimi lahko povzroči vznemirjenje ali ogroženost. V praksi se je že večkrat zgodilo, da so osebe na javnih krajih nosile take predmete z namenom, da so jih razkazovale ali z njimi celo grozile drugim osebam. Zaradi takih dejanj so v nekaterih primerih obstajali tudi zakonski pogoji za uporabo hujših prisilnih sredstev policistov, ki so intervenirali.
_________________________
12 Uradni list RS, št. 69/2003 z dne 16.7.2003.
13 Poročevalec Državnega zbora št.23/2003, stran 83.
K 13. členu:
Te določbe varujejo pred namernim poškodovanjem napis ali oznako državnega organa ali organa lokalne skupnosti. Drugi in tretji odstavek določata prekršek oziroma sankcijo za pravno oseba in odgovorno osebo.
K 14. členu:
Določbe tega člena prepovedujejo pisanje ali risanje po zidovih, ograjah ali drugih javnosti dostopnih krajih napise ali risbe, ki vznemirjajo ljudi. Če je z dejanjem nastala premoženjska škoda (zaradi odstranitve napisa ali risbe ali poškodovanja) lahko oškodovanec v 30 dneh uveljavlja premoženjskopravni zahtevek glede povrnitve škode v skladu z Zakonom o prekrških.
K 15. členu:
V določbi tega člena je predpisana sankcija za izobešanje tuje zastave v nasprotju z določili iz 4. člena, ali za izobešanje poškodovane ali drugače neprimerne (raztrgane, zamazane, itd.) zastave.
K 16. členu:
V določbi tega člena je predpisana sankcija za dejanja ko kdo na javnem mestu zažge, poškoduje ali uniči zastavo ali grb Republike Slovenije, zastavo Evropske unije ali zastavo druge države.
K 17. členu:
Ta člen sankcionira vandalizem, ki je predvsem mesten pojav. Usmerjen je k poškodovanju ali uničenju stvari (povzročitev materialne škode). Vandalizem se pojavlja povsod, kjer so stvari, ki jih je mogoče zlomiti, prevrniti ali vsaj počečkati. Po ugotovitvah nekaterih strokovnjakov s področja kriminalistične psihologije je 70 % mladeničev vsaj enkrat v življenju zagrešilo tako dejanje. 13. člen zakon pred vandalizmom varuje napise ali oznake in odločitve državnih, lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, v 14. členu ureja nespodobno ali neprimerno pisanje, v 17. členu pa javne naprave, naprave na igriščih, prometne znake itd. Pooblastilo za izrek sankcije po določbah 13., 14. in 17. člena ima tudi redarstvo.
K 18. členu:
V tem členu je določena sankcija za nedovoljeno nabiranje prostovoljnih prispevkov. Pogoje in način zbiranja prostovoljnih prispevkov pa določa 5. člen tega zakona. Drugi in tretji odstavek določata sankcijo za pravno in odgovorno osebo.
K 19 členu:
Ta določba prepoveduje kampiranje na mestih, ki za to niso določena. Kampiranje pomeni taborjenje, postavljanje šotorišč ali drugih zasilnih objektov z namenom začasnega prenočevanja. Ne predstavlja pa prekršek, parkiranje avtodoma na urejenem parkirnem prostoru (gre za začasno ustavitev med potovanjem in ne kampiranje). Prav tako ni prekršek taborjenje na zasebni površini v skladu v medsebojnim dogovorom (npr. taborniki ali skavti se dogovorijo s kmetom za taborjenje na njegovem travniku).
Zakon v prehodnih in končnih določbah določa, da lokalne skupnosti, ki tega področja še nimajo urejenega, s predpisi določijo pogoje, območja in red kampiranja na svojem območju. Pooblastilo za ukrepanje je dano tudi redarjem.
K 20. členu:
Prekršek po tem členu stori imetnik (ni nujno, da je lastnik) živali, ki namenoma povzročijo strah, vznemirjanje, nelagodje ali ogroženost ljudi. Dejanje je lahko storjeno z ščuvanjem, nezavarovanjem, neprimernim zavarovanjem ali razkazovanjem živali, ki vzbudi take občutke pri drugih ljudeh (npr. razkazovanje plazilcev, pajkov na javni prireditvi, v gostinskem lokalu, kinu ipd.).
K 21. členu:
Ustava Republike Slovenije v 14. členu zagotavlja enake človekove pravice in temeljne svoboščine. Spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi enakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti pa prepoveduje prvi odstavek 63. člena Ustave. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v 14. členu določa: " Uživanje pravic in svoboščin, določenih s to Konvencijo je zagotovljeno vsem ljudem brez razlikovanje glede na spol, raso, barvo kože, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodnost ali socialni izvor, pripadnost narodni manjšini, lastnino, rojstvo ali kakšne druge okoliščine." Splošna deklaracija o človekovih pravicah OZN z dne 10. decembra 1984 prav tako postavlja splošna načela prepovedi diskriminacije in zagotavlja enakost vseh ljudi.
Določba v predlogu zakona je namenjena preprečevanju diskriminacijskega ravnanja, saj določa strožje kazni, če so bili taksativno našteti prekrški (nasilno in predrzno vedenje, nespodobno vedenje, neprimerno pisanje po objektih, zažig zastave), storjeni z namenom diskriminacije.
K 22. členu:
Ta določba obvezuje gostinca, da skrbi za javni red in mir v gostinskem obratu in naznani pretep oziroma kršitve iz prvega in drugega odstavka 6. člena takoj, ko je to mogoče. Za opredelitev gostinskega obrata je treba upoštevati določbe Zakona o gostinstvu,14 ki našteva vrste gostinskih obratov: hoteli, moteli, penzioni, prenočišča, gostišča, hotelska in apartmajska naselja, planinski in drugi domovi, kampi, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice, bari ter obrati za pripravo in dostavo jedi.
K 23. členu:
Določbe tega člena opredeljujejo nedostojno vedenje do uradne osebe (za obrazložitev pojavnih oblik kršitve glej obrazložitev k 7. členu).
Uradna oseba je vsaka oseba (policist, redar, inšpektor inšpekcijskih služb, lovski čuvaj, nadzornik na smučišču, itd.), ki izvršuje pooblastila na podlagi zakona. Objekt varovanja so uradne osebe državnih ali lokalnih skupnosti, ki izvršujejo zakone ali podzakonske predpise, posredno pa tudi država, ki preko teh oseb izvršuje zakone. Učinkovita zaščita uradnih oseb dolgoročno prispeva k spoštovanju prava in pravne države. Če primerjamo določbe, ki se nanašajo na zagotavljanje reda in mira pri vodenju postopka o prekršku in upravnega postopka, lahko ugotovimo, da so že vzpostavljena neka varovala, da se postopki uradnih oseb ne ovirajo ali motijo. Določba v 131. členu Zakona o prekrških (ZP-1) za nedostojno obnašanje ali oviranje dela med postopkom predvideva globo do 100.000 tolarjev, določba 111. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) pa določa globo do 50. 000 tolarjev osebi, ki huje prekrši red ali zagreši večjo nedostojnost med postopkom.
K 24. členu:
Ta določba opredeljuje kot prekršek neupoštevanje zakonitega ukrepa ali odredbe uradne osebe. Določba drugega odstavka varuje določena območja ali kraje (območja varovanih oseb ali objektov), kjer je prepovedan dostop, zadrževanje, snemanje ali fotografiranje. Običajno so taki kraji fizično varovani ali so na javnih mestih postavljena obvestila, da je dostop prepovedan. Tretji odstavek opredeljuje kot prekršek nedovoljeno ali nepotrebno zadrževanje v prostorih državnih, samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil, pri čemer je moten delovni proces teh organov (gre za različne oblike pritiska in vpliva na delo organov) in oseba na opozorilo pristojnih oseb teh prostorov ne zapusti. Pojem pristojna oseba je treba razumeti širše od pojma odgovorna oseba. Pristojna oseba je lahko tudi varnostnik, ki opravlja naloge varovanja, receptor, informator, itd.
______________________
14 Uradni list RS, št. 1-7-/95 in 110/02, tretji odstavek 4. člena opredeljuje pojem gostinskega obrata.
K 25. členu:
Ta določba je nova in določa sankcijo za namerno zavajanje policije. Kršitev je podana, če oseba brez razloga namenoma povzroči intervencijo policije z neresničnim obvestilom o varnostnem pojavu po tem zakonu. Obvestilo je lahko ustno, po telefonu, pisno, elektronski pošti, itd.
K 26., in 27. členu:
V tem členu so opredeljeni prekrški, ko lahko policija in redarji brez predhodne odločbe zasežejo predmete prekrška in se le-ti lahko odvzamejo kot stranska sankcija. Našteti so prekrški, pri katerih so bili predmeti uporabljeni oziroma so s storitvijo prekrška nastali, in jih je treba zaseči in odvzeti. Zaseg predmetov temelji na določbi tretjega odstavka 123. člena Zakona o prekrških (ZP-1), kjer je določeno, da se s predpisi, ki določajo prekrške, pooblasti uradne osebe, ki smejo predmete zaseči. Za prekrške, pri katerih je možen zaseg predmetov, se lahko izreče tudi stranska sankcija odvzem predmetov.
K 28. členu:
Izključitev energetskih virov je novo pooblastilo, ki daje policiji možnost, da prepreči nadaljevanje kršitve, kadar tega z drugimi milejšimi sredstvi ni mogoče doseči (npr. oseba razbija, kriči, posluša glasno glasbo, noče odpreti stanovanja ali drugega prostora, odredbe za hišno preiskavo zaradi različnih okoliščin ni mogoče dobiti, oseba se ne odziva na zvonjenje, trkanje, telefonske klice). V takem primeru bo policist, ob upoštevanju načela sorazmernosti (nujnosti, potrebnosti in primernosti ukrepa) odredil izklop energetskih virov energije za nujno potreben čas, da se preneha z nadaljevanjem prekrška. Določba tega člena daje policistu pooblastilo, da lahko učinkovito vzpostavi javni red in mir, s tem, da dobavitelju energije ukaže izklop energije, s katero kršitelj povzroča prekršek. Nujno potrebno je upoštevati načelo sorazmernosti, kar pomeni, da z drugimi milejšimi ukrepi namena ukaza ni mogoče doseči. Pogoj za uporabo tega ukrepa je, da se prepreči nadaljevanje prekrška in da s tem ukrepom ne nastanejo hujše poledice za druge osebe. Ukrep je časovno omejen na največ šest ur.
Naša zakonodaja že pozna takšen ukrep, ki ga lahko izreče inšpektor. Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN)15 v 35. členu opredeljuje ukrepe, povezane s prepovedjo opravljanja dejavnosti. Inšpektor z odločbo prepove opravljanje dejavnosti. Če zavezanec ne spoštuje odločbe o prepovedi opravljanja dejavnosti, lahko inšpektor z odločbo naloži podjetjem, ki so pristojna za distribucijo električne energije, vode, plina ter telekomunikacijske zveze, da zavezancu v roku treh dni ustavijo svojo dobavo oziroma prekinejo telekomunikacijske zveze. Ta ukrep mora biti izveden tako, da ne povzroči neposredne škode na delovnih sredstvih ali izdelkih.
_________________________
15 Uradni list RS, št. 56-2758/2002.
V praksi so se policisti že večkrat srečali z različnimi pojavnimi oblikami kršitev. Znan je primer javnega zbiranja protestnikov, ko je poleg pohoda po ulicah skupina glasbenikov nastopila na strehi stanovanjskega bloka. Pri tem so uporabili klasično električno napeljavo v enem izmed stanovanj, kar je predstavljalo nevarno obremenitev obstoječega električnega omrežja (to je bil v nadaljevanju razlog za odklop električne energije). Nastop je bil predhodno pripravljen in organiziran tako, da ni bilo mogoče priti na streho stanovanjskega bloka (onemogočeni so bili vsi dostopi). Dogajanje je pred zgradbo spremljalo več sto udeležencev protesta, nastop pa so tudi snemali za kasnejšo izdelavo videospota. Za nobeno od opisanih dejanj akterji niso pridobili nikakršnega dovoljenja.
S podobnimi kršitvami se policisti srečujejo zlasti v strnjenih stanovanjskih soseskah, kjer se v stanovanjih s prekomerno jakostjo avdionaprav hudo moti ali vznemirja javnost. Takšne kršitve dalj časa vznemirjajo stanovalce, ki večkrat prosijo za intervencijo policije. Policisti s kršitelji ne morejo vzpostaviti stika, saj so kršitelji zaklenjeni v stanovanju in se na pozive ne odzivajo.
Kljub temu, da obstaja možnost pridobitve odredbe za hišno preiskavo, pa učinkovita vzpostavitev javnega reda praviloma ni možna, saj postopek pridobivanja odredbe sodišča zahteva določen čas. Državljani pričakujejo rešitev v čim krajšem času, ne pa po več urah. S predlaganim ukrepom je poseg v kršiteljevo zasebnost tudi manj intenziven.
S pestrostjo družbenega življenja se vse pogosteje srečujemo tudi z novimi oblikami odklonskih pojavov. V tujini tovrstne težave rešujejo na različne načine, z različnimi zakonskimi rešitvami. Slovenija je v zadnjem času sprejela vrsto novih predpisov, vendar to področje še ni urejeno. Policija je lahko učinkovita zgolj v primerih, ko ima za to na voljo ustrezne instrumente. Uspešnost ne more biti zagotovljena, če ni ustreznih zakonskih pooblastil. Javni red je dobrina, ki se jo zavemo šele, ko je kršena. Ob vsej mobilnosti in hitrem tempu življenja so pričakovanja občanov po ukrepanju in hitri normalizaciji razmer upravičena. Enotno spoznanje državljanov in policista na kraju dogodka, da država ni zagotovila ustreznih pooblastil, je slabo zagotovilo načelu pravne in demokratične države.
Predlagatelj tega člena se sklicuje na policijske izkušnje, saj se policija v zadnjem času vse pogosteje srečuje s specifičnimi oblikami kršitev javnega reda, kjer posamezniki ali skupine na vsak način želijo doseči medijsko odmevnost in onemogočiti učinkovito izvajanje policijskih pooblastil. Pogosto gre za dejanja, ki izvirajo iz tujine in so v posameznih državah že bila preizkušena. Ker gre pri tovrstnih dejanjih za grobe kršitve pravic drugim državljanov (npr. prekomerno povzročanje hrupa, preobremenitve električne napeljave ipd.), učinkovitost države pa se meri s sposobnostjo in učinkovitostjo policije. Predlagatelj meni, da je predlagana ureditev nujna in utemeljena.
Pri navedenem ne gre zanemariti dejstva, da posamezne kršitve lahko nastopijo kot nadaljevanje javnega zbiranja. (Zakon o javnih zbiranjih ne vsebuje konkretnih pooblastil v tovrstni obliki.) Pogosto pa je meja med javnim zbiranjem in druženjem občanov nejasna, kar povzroči tudi omejeno in nejasno možnost ukrepanja policije po Zakonu o javnih zbiranjih.
Ukrep je časovno omejen in lahko traja do vzpostavitve javnega reda in miru, vendar največ šest ur.
Stroški izklopa in ponovnega priklopa bremenijo storilca prekrška.
K 29. členu:
Ta določba opredeljuje pristojnost za opravljanje nadzora nad izvajanjem zakona. Generalno je za nadzor zakona pristojna policija. Vojaška policija je pristojna za nadzor nad izvajanjem zakona v primeru, da so storilci prekrška vojaške osebe, ki so dejansko v službi. Definicija vojaške osebe je podana v Zakonu o obrambi. Vojaška policija je pristojna za obravnavo prekrška, tudi če ta storjen v objektu ali okolišu, ki je posebnega pomena za obrambo ali na območju vojaškega tabora. Redarji so pristojni za nadzor, ukrepanje in odločanje v primerih, ki so taksativno našteti po posameznih členih (nedostojno vedenje, beračenje, uporaba karbida ali drugih zmesi za pokanje, poškodovanje uradnega napisa, neprimerna pisanja po objektih, vandalizem, kampiranje, uporaba živali, nedostojno vedenje do uradne osebe, neupoštevanja zakonitega ukrepa).
K 30. členu:
Določbe drugega odstavka 29. člena tega zakona, ki določajo pristojnosti občinskih redarjev, se začnejo uporabljati z uveljavitvijo zakona, ki bo urejal občinsko redarstvo. V drugem odstavku je dopustno, da samoupravne lokalne skupnosti s svojimi predpisi določijo pogoje, območja in red kampiranja na območju lokalne skupnosti.
K 31. členu:
Te določbe določajo prenehanje veljavnosti Zakona o prekrških zoper javni red in mir z dnem veljavnosti novega zakona.
K 32. členu:
V tem členu je določen vacatio legis. Zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
IZJAVA O SKLADNOSTI
PREDLOGA ZAKONA ALI DRUGEGA SPLOŠNEGA AKTA S PREDPISI EVROPSKIH SKUPNOSTI
1) Naslov predloga akta:
Zakon o varstvu javnega reda in miru EVA
2) Enotna identifikacijska oznaka predlaganega akta (EVA) ID predpisa: ID izjave:
2004-1711-0018 ZAKO3891 1
3) Skladnost predloga akta s predpisi ES
Predlog pravnega akta RS ne prinaša določb direktiv EU oz. ni sprejet z namenom usklajevanja s pravnim redom EU.
6) Prevod naslova predloga pravnega akta v angleščino
MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE
Ime in priimek vodje pravne službe: Breda Iskra
Podpis ministra oziroma predstojnika organa
Dragutin MATE
MINISTER
|
|
|
|