|
mojsoncek -> Po devetih mesecih sva le docakala... najinega Anzeta (23.5.2006 16:40:29)
|
Nasa zgodbica je sledeca. Nas malcek se je odlocil, da mu joga nekako ne ustreza najbolje in se je raje vsedel na ritko. In tako je vztrajal vse do konca. Za zunanji obrat je bilo premalo plodovnice in premalo prostora. Zaradi medenicne vstave in prevelikega obsega glavice za mojo medenico, mi je G rekla, naj se kar pripravim na CR. Tole je bilo za kratek uvod, sedaj pa gre zares.
Na zadnjem pregledu (8.5.) pred PDP mi je G napisala v materinsko knjizico za sprejem. In tako sva se z mozekom v sredo 10.5. zjutraj odpravila v porodnisnico. Sledil je pregled in nato posvet, kaj bodo naredili z mano (me posljejo domov, me vzamejo na oddelek ali me posljejo kar v porodno). Btw. so mi prestavili PDP na 7.5., tako da sem bila ob sprejemu ze tri dni cez rok. In so me sprejeli na E oddelek, kjer naj bi me tudi se nadalje pregledali. Na oddelku sem cakala in cakala, pa sprasevala sestre kdaj bodo dokoncali pregled, pa mi nobeden ni vedel nic povedati. Ko je prisel cas obiskov, me je zapustilo upanje, da mi bodo se isti dan povedali kaj bodo z mano. Zvecer sem bila ze cisto obupana, ker nisem vedela kaj naj pricakujem. Potem je prislo cetrtkovo jutro in sem v pricakovanju cakala na vizito. Pred tem se je zgodil se CTG in UZ, na viziti pa mi je zdravnica zaupala, da so se
odlocili za CR. Da pa ne bi bilo vse prevec "lepo", je rekla, da ne ve ali bom "na vrsti" v petek ali sele v ponedeljek. HALOOOOOO, kaksen ponedeljek. In tako sem cel cetrtek upala, da bom svojega malcka docakala ze naslednji dan in ne sele v ponedeljek (seveda, bi morala biti do takrat na oddelku). Naslednje jutro je zdravnica dobesedno priletela v sobo se pred vizito in rekla naj spakiram svoje stvari, da me bo sestra peljala v porodno. Mozeka pa je narocila med deseto in pol enajsto v prejemni. Sledilo je britje in klistir. Pol ure po klistiranju je prisla sestra in me vprasala, ce ze upam iti na EKG. Sem jo samo vprasala, ce si me ona upa ze peljati. In tako sva sle v staro porodnisnico se na EKG. Potem pa sva se z mozekom srecala v
porodni. Sledile so se priprave (praznjenje mehurja, preverjanje krvne skupine, CTG,... ) in potem sem za sestro na malo tresocih nogah odkorakala do operacijske sobe, mozek pa je cakal v porodni. Potem so me zvezali na mizo in in me uspavali... Ob 11.30 se je rodil najin sinko Anze. Bil j res drobcen s svojimi 50 centimetri in 2880 grami. Mozek se je veselo cartal z malckom, mene pa so na poti na intenzivno ustavili pred porodno, da sem zelo medlo "videla" najinega sincka. Popoldan so mi ga ze prinesli, tako da smo se vsi trije lahko cartali.
Vsemu temu je sledilo dvodnevno okrevanje na intenzivni. Ze isti dan zvecer so me naterali na noge, da sem sla sama na WC. Je bilo malo kruto in bolece ampak se je splacalo (se mi zdi, da je okrevanje veliko hitrejse, ce se cimprej postavis na noge). Tretji dan so me preselili v svojo sobo, kjer sem prvo noc prezivela sama. Od cetrtega dne naprej pa sem imela malega 24 ur pri sebi. Mali je ze od vsega zacetka zelo priden, saj samo spancka, papca in kaka (zaenkrat je zelo nezahteven... ze trkam). Sesti dan po porodu in osmi dan v porodnisnici naju je ati lahko prisel iskat in naju odpeljal domov.
Od takrat naprej z mozekom uzivava doma ob misli in pogledu na najinega malega angelcka.
|
|
|
|