še ena, ki ji je hudo :-(

še ena, ki ji je hudo :-( (Polna verzija)

Forum >> [Otrok] >> Vrtec in varstvo

Sporočilo

Anonimen -> še ena, ki ji je hudo :-( (11.5.2006 21:05:26)
Lep pozdrav vsem mamicam... Odločila sem se, da bom delila svoje občutke z vami, ker jih zadržujem v sebi in vse skupaj se mi samo nalaga in mi je še huje. Vem, da verjetno skoraj vsaka mamica daje to skozi, zato v bistvu iščem tolažbo, kakšno spodbudo ali razumevanje... Sem mamica skoraj 11 mesečnega sončka in tako kot večina otrok bo tudi moj angel skoraj moral v vrtec. Na najino veliko sreče bo to šele sept., ko bo star že 14,5 m (in ne 11 m, kot veliko drugih [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]). Naj že na začetku povem, da je to moj prvi otrok, ampak da se z možem res trudiva, da NE KOMPLICIRAVA.. In nama (po moje) kar dobro uspeva, razen na enem področju - varstvo. V bistvu sem jaz tista, ki kompliciram!!! Ne morem si pomagat, res ne.. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] Mali ima sicer veliko stikov z različnimi ljudmi, tujcev se ne boji (v bistvu se ne boji ničesar), rad ima druge otroke, rad se igra, raziskuje... Skratka kot vsi ostali otroci. Ampak v varstvo ga pustim samo moji mami (ko pa sama kam grem, pa ga popazi mož)... Niti tašči ne (ja, saj me vest peče.. ampak ona ga že iz zdravst. razlogov ne more varovat, ker ima probleme s hrbtenico). Pa ni samo to, da ga ostali ne poznajo (kdaj gre spat, kdaj in kaj je, kako ga pomirit če joče..), problem sem JAZ! Evo, sem spravla ven... [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] In tega se zavedam, pomagat si pa ne znam.. Ni to, da bi bila "obsedena" s svojim sinom, le drugim ne zaupam. Pa saj vem, da bi morala (ja, frutka, saj probam gledat tudi s tvojega stališča), ampak meni je tak hudo... [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] Meni se zdi še tako majhen, tako nebogljen, pa zdaj ima tisto fazo, ko še sobe ne smem zapustit, da ne bi jokcal za mano...Zdi se mi vse skupaj prehitro (jaz bi ga dala npr. v varstvo pri 3 letih). Pa da ne boste mislile, da mi je kaj lažje ob misli na privat varstvo... Najbolj blesavo v vsej zadevi je to, da sem pedagoginja, da se ZAVEDAM da mu bom sama najbolj onemogočala čim lažji prehod oz. uvajanje v varstvo, če ne bom tega rešila pri sebi, ker bo mali čutil, da je nekaj narobe, ampak prosim svetujte mi KAKO! Tolažim se z mislijo, da moram dati času čas, da ko se bo vse skupaj začelo, da se bom tudi jaz "sprijaznila" in navadila in v bistvu vem, da bo tako (saj druge izbire ni, kajne?), ampak zdaj mi še vedno gre na jok, ko premišljujem o tem in debato o varstvu z možem ves čas odlagava... Eh, blesava sem, saj vem... Pa saj me bo minilo. No, hotela sem malce odložiti breme. Hvala vsem za odgovore (za tolažilne besede, pa tudi za grajanje - saj si menda tudi tega zaslužim)..

pikica123 -> RE: še ena, ki ji je hudo :-( (11.5.2006 21:19:47)
Ej anonimna, jst te čist razumem. Moja pikica je tud 11,5 mescev stara, pa bo šla isto šele sep. v varstvo(privat). Pa se z istimi zadevami obremenjujem, sam kaj hočemo, tako pač je. Kruto, ampak za vse isto.

Janeja -> RE: še ena, ki ji je hudo :-( (11.5.2006 21:48:21)
Seveda ti je hudo, mislim, da nam je kar vsem, ko smo enkrat postavljene pred dejstvo, da bo otrok moral nekam v varstvo. Evo, jaz priznam, da sem jokala, ko sem izpolnjevala vlogo za vrtec. Sem mi zdi, da me je šele takrat zadelo, da je to to. Da bom zdaj manj časa z Leo, da bo pri drugih ljudeh v varstvu, ... Solze so mi ful tekle in nisem si mogla pomagat. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] Pa je tudi moja tak sonček, ki najbolj uživa v družbi otrok, nobenga se ne boji. Mislim, da bo v varstvu prav uživala, samo mamice smo tiste, ki se moramo sprijaznit s krutim dejstvom, da ne moremo biti celo življenje 24 ur s svojimi malčki. Saj bo, času moramo dati čas, pa se bo vse uredilo.

Anonimen -> RE: še ena, ki ji je hudo :-( (11.5.2006 22:03:28)
Vem, kaj prestajaš, sem bila na podobnem eno leto nazaj. Jaz sem se pač tolažila s tem, da sem se potrudila, da sem zbrala ogromno informacij o vrtcu in tako izbrala res tistega, ki so ga vsi priporočali. Še ene slabe stvari o vrtcu nisem slišala. Vedela sem, da ga puščam v resnično dobrem varstu, ki pa žal, ne bo nikoli tako dobro, kot je moje. Pa se vseeno vprašaj - je res tvoje varstvo ZMERAJ najboljše? To, da si pedagoginja, te le še bolj obremenjuje - tudi mene je, glede na to, da sem učiteljica. Ampak verjemi, tvoj otrok se bo v vrtcu imel zelo zelo zelo lepo in prišli bodo dnevi, ko mu bo težje iti domov, kot pa tja. Tolaži pa se z mislijo, da se njemu ne boš mogla posvečat ves dan kvalitetno, tako pa - četudi boš manj časa z njim - boš pa se mu takrat bolj posvečala. Tudi meni se je zdelo grozno, da bom z njim samo 6-7 ur dnevno (kar je v primerjavi z marsikaterim drugim otrokom kar veliko), pa ti danes povem, da pridejo dnevi, ko bi ga z veseljem pustila v vrtcu še malo dlje, da bi le lahko v miru naredila priprave za šolo. Svoje delo imam rada in mi je sprostitev od družinskega življenja. Seveda sem potrebovala kar nekaj časa, da sem do tega prišla. Sicer pa si tudi ti veliko bolj polna energije, ko greš na morje, ali kam drugam na počitnice, a ne? (No, primerjava v tem primeru morda ni najbolj posrečena, pa vseeno upam, da veš, kaj želim povedati). Želim ti vse lepo, pa ne glede na to, kdo si. [sm=rozica.gif] Vseeno bi se lahko podpisala z imenom, ker to, kar daješ skozi ti, smo dajale v veliki večini vse.

hubi -> RE: še ena, ki ji je hudo :-( (12.5.2006 7:37:40)
Bodi vesela, da imaš varstvo za otroka. Mi smo dobili zavrnjeno za vrtec, zdaj pa jokam, ker se mi pod milim nebom ne sanja, kam ga naj septembra dam. In iščem okoli varstvo pa nič od nič.

simone -> RE: še ena, ki ji je hudo :-( (12.5.2006 9:43:37)
Anonimna, tud jaz sem tako kot ti, to dala skozi. Men se je skoraj zmešalo, od vprašanj, kaj se mu bo godilo, ga bodo previjale, da ne bo lačen, kaj če mu kdo kaj naredi, kaj če ne bodo pazljive in se bo poškodoval, kdaj bo jedel.... V službi se nisem mogla zbrat, ker sem neprestano štidirala, kaj se dogaja. Resno. V jaslih je 8 mesecev, ne morem ti povedat, da bi naredila svetovno napako , da ga ne bi vpisala. Tako rad hodi v jasli, nobenega problema od začetka, zjutraj že po imenih kliče prijatelje. Ima pa eno punčko, ki mu je zelo pri srcu, in ko vidiš takšne majhne kako se objemajo , cartajo , igrajo ... Potem vidiš, da ga bi jaz dejanko prikrajšalo za vse to. Pa tud z vzgojiteljicama smo se vse dogovorili na začetku kako in kaj. Svetujem ti, da resnično ne razmišljaš več, ampak se tisti čas raje posveti otroku, sedaj ko sta še celi dan skupaj. Meni je zdaj žal, da sem se toliko obremenjevala. Je pa res, da ne moreš iz svoje kože. Upam, da sem kaj pomagala. LEpo se imejte in se veliko cajrtajte..

Grascakinja -> RE: še ena, ki ji je hudo :-( (12.5.2006 11:50:29)
Moja pikica gre z 11m v vrtec. Sama sem tega pravzaprav zelo vesela. Resda so me morile skrbi in dvomi glede spanja in hranjenja, ker je še tako majhna, toda so me punce tu pomirile. Že januarja sem se napotila k svetovalni delavki v vrtcu in tam prebila skoraj 2 uri. Zelo izčrpno sva se pogovorili in vrtec sem zapustila popolnoma pomirjena in vesela, da bo moj otrok tam. Če takega razgovora še nisi opravila, naredi to čim prej. Predvsem pa moraš pozabiti na svoje občutke, in se osredotočiti na otrokove. Otrok bo čutil tvoje težave in bo zanj še toliko težje. Vedi, da gre v sredino svojih vrstnikov in da je to zanj samo in edino dobro. Zgodaj bo začel proces socializacije, ki se bo nadaljeval vse življenje. Pri tebi doma, zavit v vato, obkrožen samo s tabo... ni dobra ideja, četudi se ti morda tako zdi. Razčisti sama s sabo, prepričaj se. Druge izbire tako ali tako nimaš... otrok bo šel v vrtec, pa če boš ti sebi in njemu to oteževala ali pa če ne boš. Katera pot je za oba lažja?

Anonimen -> RE: še ena, ki ji je hudo :-( (15.5.2006 20:12:09)
Spet jaz... Svojega sončka sem danes vpisala v jasli [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image] in se potem trudila cel dan, da ne bi mislila na to... [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] Saj bo - zdaj pa moramo čakat, če bo sprejet... Hvala vsem za spodbudo. Saj 1x mora priti... Sem pa razmišljala, da bo verjetno ati hodil na uvajanje, ker ne vem če bi jaz zmogla... [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]

Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (16.5.2006 8:06:36)
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Anonimen -> RE: še ena, ki ji je hudo :-( (16.5.2006 11:06:11)
Jaz imam še čisto sveže izkušnje izpred enega tedna. Kot Kamejka sem tudi jaz začutila, da se otroku doma dela krivica. Kakorkoli smo se trudili, jo zasipali z ljubeznijo in pozornostjo, bilo je očitno, da ji je to postalo premalo. Iti na sprehod z njo je že OK, ampak tam se premalo dogaja. Kadar je padal dež, smo vsi skupaj skoraj umrli od dolgčasa, ker smo prebrali že vse knjige, pripravili vse za južno, šli že petkrat okrog jezera ipd. Prav VIDELO se je, da se na cajte dolgočasi. Potem sva šli v vrtec. Jaz sem do zadnjega dneva kar odmislila vse skupaj, ampak v nedeljo zvečer me je vseeno ruknilo, ko sem gledala njene igračke po stanovanju, čevljčke, peskovnik itd. in pomislila, da bo od zdaj naprej pol dneva nekje drugje. No, bila sem patetična... V vrtcu se je takoj vživela. Otroci so jo zelo lepo sprejeli, vzgojiteljice so pa itak zakon. Jaz ne vem, kako to znajo, ampak iz otrok res pričarajo lepe stvari. In predvsem, tam za tvojega otroka skrbijo profesionalno, pomeni, da znajo vsak trenutek dneva skozi igro otrokom dati tako pomembne življenjske izkušnje, ki jih ti doma preprosto ne moreš, ker jih ne znaš. Jaz sem tisti dan, ko sem bila gor na uvajanju, samo stmela. Ana, ki je bila prej čisti individualist, se je držala za roke v krogu, se v enem dnevu naučila vrteti v krogu, peti neko pesem o slončkih itd. V enem dnevu! In kar je bilo najbolj presentljivo - prvi dan je zaspala po kosilu in spala 2 uri kot vsi drugi. Verjemi mi, prej bi verjela, da se bom jutri zbudila kot črnka, kot da bo naša Ana kdaj kje drugje spala kot doma. Ampak tam vlada nek kolektivni duh in vem, da je ni bilo treba prav nič silit. Skratka, zdaj sem hotela res samo pozitivne stvari natrosit o tem, zakaj je tako fajn, da je otrok v vrtcu. Po drugi strani pa ti tudi moram povedati, da smo jo mi že lanskega septembra, ko je bila stara leto in pol, hoteli dati v vrtec, ampak ni šlo. Jokala, jokala, jokala. Meni se je srce trgalo, pa sploh nisem kakšna komplikatorska mati. Ampak bila je preprosto premajhna. Čezpol leta je zgodba čisto drugačna. Tako da ne vem, kkao je z uvajanjem v vrtec pri tako majhnih, kot je tvoj. Verjetno zelo travmatično. Ampak kljub temu, verjeti moraš, da so te ženske precej bolje kvalificirane od vsake mame, tašče in sosede, in da imajo otroke dejansko RADE.

Stran: [1]