|
roberta -> RE: porodnisnica slovenj gradec (19.6.2006 11:13:33)
|
oj,
jaz sem rodila v sg. in tam tudi hodila v šolo za starše. pa mogoče samo na kratko. šola je bila ok, zveš kar nekaj (glede poroda, nege, itd. greš tudi gledat porodni oddelek), pogrešala pa sem kake podatke glede samega razvoja otroka. vse je blo zelo tehnično - kako previti otroka, kako ga umiti, kako roditi... nič pa tako o tem, kako izgleda obdobje po rojstvu, kako se otrok razvija, kaj lahko pričakuješ, kako je z dojenjem (če recimo ti ne gre), kam lahko pokličeš, če imaš kak problem... to takrat sicer nisem pogrešala, sem pa potem po porodu videla kolk ti manjka. npr. če prvič rodiš, tudi ne več kake zadeve, ki bi bile precej bol dobrodošle kot to, da ti pokažejo kako otroka obleči (to nekak že pogruntaš [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]), npr. to da ni važno otroka na točno tri ure hranit, ampak takrta ko on popkaže interes za to in take zadeve.
glede porodnišnice pa tko. ni tolk porodov, tko da to je gotovo dobro. ampak ne bi pa rekla, da do vsi nadvse prijazni. jaz kake hitler sestre nisem zasledila, sem pa zasledila hitler babico. no prva babica je bila res fina, prijazna, in vse kar želiš. potem pa je prišla menjava in z njo ena tečna, neprijazna babica, ki mi ni dala nobenih informacij, če je prišla zraven se je obnašala kot da sem ta zadnji predmet, ki jo zanima, bila je grobain prav nič spodbujajoča. tako da res. če me ne bi vse tolk bolelo, bi ji gotovo povedala svoje. pa nisem pretiroma občutljiva, ampak da me npr. zadnje pol ure niti pogledala ni kako sem, se mi zdi čist brezveze. ker sem narobe dihala sem imela čisto mravljinčaste roke in še vrtelo se mi je in sem potem moža poslala, da ji je rekel, kako je z mano (bila je v sosedlji sobi) mu je osorno rekla, da naj pravilno diham in da bo že. ko sem rodila, je pa skos vrtela oči, da ne pritiskam dobro, kar (vsaj po mojem) ni bila moja krivda, ker je pač zamudila tisto glavno obdobje, ker je ni bilo zraven, ko mije tiščalo dol in sem spet moža poslala, da ji je povedal in potem je prišla, pgledala in vidla, da sem čsito odprta in potem so bile še priprave najprej. do takrat ko je bila ona opripravljena, so se pa meni popadki ful zmanjšali in sem potem sama mogla tolk bolj delat, da je otrok se rodil. no ko pa sem rodila mi je pa še prav grdo na trebuh pritisnila (da je šla še preostala kriv ven), ne da bi karkoli rekla, me mogoče opozorila. ne vem no. to sem bila res razočarana.
drugače je pa tako, da rodiš lahko samo leže. v pomoč ti je edino žogo, dokler si lahko na njej. popkovino prerežejo sami, nič ne rečejo, če bi mogoče mož, rodiš pa tam kjer je plac. če si sam, si v porodni sobi z eno postelljo, iscer pa v večji, kjer so štiri postelje. na oddelki je pa spet odvisno od gužve. je fino,. če jih ni veliko, lahko pa nalimaš tudi na več oseb. pri meni je bila z mano eno ženska, ki je smrčala, da je bilo joj. resno, kot en star deda. pa saj ni sama kriva, samo jaz pa zaradi nje nisem spala (dobeseno) tri noči, ampak podnevi, ko je bila ona budna (no ko je bila). in ko sem prosila, če me lahko prestavijo v drugo sobo, sem samo dobila odgovor, da to ni možno, ker se otročnice ne prestavlja. tako da ta nefleksibilnost je bila tudi malo tko..
drugače pa kaj jaz vem. no saj na koncu je bilo vse u redu, samo grenak priokus pa vseeno ostaja. je pa zdaj baje ful lepše, ker so vse prebarvali (stene) z nekimi pisanimi barvami.
|
|
|
|