RE: ali me imaš rad moj zlati otrok?? (Polna verzija)

Forum >> [Dojenček] >> Starši čvekamo



Sporočilo


Marogica -> RE: ali me imaš rad moj zlati otrok?? (3.5.2006 20:36:42)

ANonimna, najprej je treba eno stvar razčistiti. Ti si dobra in ljubeča mama in to ve tudi tvoj otroček, ki te ima neizmerno rad. Zato izhajaj vedno iz te situacije in iz nobene druge, pa naj ti gre čustveno dobro ali slabo.
Lahko ti povem, da je moj ta starejši star pet let in še sedaj je cartanje, objemanje bolj redka stvar pri nas, pa še to največkrat na mojo iniciativo. Ravno sem pred kratkim pisala, da cartanje in ležanje drug ob drugemu so zame prizori iz reklam za Niveo ali Lenor, ne pa realnost.
Kar se pa joka tiče, ti sama težko kaj povem, je pa dejstvo, da je jok tudi ene vrste komunikacija majhnega otroka. Možno je, da tako izraža svojo nejevoljo, jezo, lahko pa ga tudi kaj boli. Vendar vsi otroci imajo "svojo" komunikacijo, le da se pač različno kaže. Naš ta manjši je pač imel(in še vedno ima) navado, da se meče vznak ob vsaki priliki, kar je še povrhu vsega nevarno. Drugače je pa nasmejan. In sem si tudi skrbi delala, pa še kako, ko pa včasih sploh nisem vedela kaj mu je pa se je enostavno vznak(nazaj) vrgel in to z vso silo. PAč tako je, mislim pa, da bo minilo.
Mene bolj skrbiš ti, ker si poleg otroka še vse ostale stvari na svojo "grbo" nalagaš. Probaj manj gospodinjiti, predvsem pa za svojo družino in še za druge, probaj pa tudi priti "ven", med druge ljudi, pa čeprav je to pol ure na teden. Idi s prijateljico na kavo, sprehod ali pa se enostavno umakni nekam, kjer ti je všeč. Tega ti ne bo zameril ne otrok, ne mož. PRi takih stvareh ne smeš imeti slabe vesti. Jaz temu pravim "zdravi" egoizem.Otroka nimamo zato, da bi postali njegova žrtev. Tega si ne zaslužiš ti, ne otrok, ne tvoj mož.
ANonimna, začni se imeti rada[sm=smiley2.gif]




urška -> RE: ali me imaš rad moj zlati otrok?? (3.5.2006 20:48:00)

Mamica je kakor zarja, zjutraj se smehlja,
ko se v postelji še dete s sanjami igra.
In zato nikdar mamice ne dam,
eno le na svetu širnem mamico imam.

Mamica je kakor sonček, srček njen je zlat
kakor žarek, ki posije od nebeških vrat.

Mamica je kakor luna, dolge bdi noči,
da počiva njeno dete mirno brez skrbi.

tole pove veliko, a ne?
to ni pesmica o očku babici dedku stricu ali teti.
TO JE PESEM O MAMI!!!





arielca -> RE: ali me imaš rad moj zlati otrok?? (3.5.2006 21:02:19)

Draga moja, če ne bi bila dobra in skrbna mamica ne bi niti mislila na to niti si ne bi delala skrbi. Za svojega otročka si edina in najboljša mamica [sm=rozica.gif]. Verjemi!

Vsaka mama je prava mama,
dana za srečo in na veselje.
Prava. In ena sama.
Za vse življenje.





Seven* -> RE: ali me imaš rad moj zlati otrok?? (3.5.2006 21:03:04)

Prav presneto razumem tvoje obcutke.

Jakobova prva beseda je bila duda, dtruga avto, tretja ati.. Sele zdaj pocasi dojema besedo MAMI. Nikoli se ne carta pri meni, nikoli ne pride do mene in dvigne rok.. To naredi atiju, babici, dedeku.. Pa ti povem, da mi je vcasih zelo tezko pri srcu. Ko se cel dan trudis za otroka, pri tem pozabis na sebe, si na koncu dneva zazelis, da bi te vsaj objel. Pa hudo je, ko gledam vse tiste poglede, ki tuhtajo, zakaj pri hudicu svoje mame sploh ne uposteva. Ko pridem v vrtec po njega, me pogleda in se igra naprej, iz igralnice ga zvlecem le, ce recem, da ga ati caka v avtu.. In ker ga tako zelo pogresam, pocakam na trenutke ko zaspi in se hodim stiskat k njemu. Se vlezem poleg njega in gledam v strop. Ko se ponoci zbuja, zahteva ateka, mama ni nikoli dovolj dobra.. Najhuje je, ko zacne pri tem clovek kriviti samega sebe. Vedno se sprasujes: Kaj pri hudicu delam narobe? Zakaj me otrok ne mara..

Ceprav, nekje v globini same sebe upam in verjamem, da me ima rad.. Samo na tak nacin potem stvari postanejo lepse in smiselne.

Ne bom ti govorila, da si vzami cas zase, ker to vcasih enostavno ni mogoce. Rekla ti bom le - Imej se rada!




Tejcika -> RE: ali me imaš rad moj zlati otrok?? (3.5.2006 21:06:33)

Mislim, da Urškina pesem pove vse! Prej ali slej ne boš mogla niti na wc brez malega.

vzemi si malo časa zase, brez otroka, da si odpočiješ glavo. Pojdi ven, na sprehod, tečt, privošči si kdaj masažo...

Bi pa jaz eno stvar sigurno spremenila. Zakaj pa moraš biti služkinja svojim staršem? Ti poskrbi za svojo družinico, onadva pa naj skrbita zase. Porodniška je namenjena otroku, ne pa da pospravljaš za drugimi!!!!

Veliko sreče!




Anonimen -> RE: ali me imaš rad moj zlati otrok?? (3.5.2006 21:10:19)

Res punce še enkrat vam hvala!!
Včasih enostavno rabim neko potrditev ali pa grajo da se spet postavim nazaj na noge...in potem je spet lažje!!!




tincci -> RE: ali me imaš rad moj zlati otrok?? (3.5.2006 21:22:55)

Joj, ne vem, če bo tole kaj pomagalo ali ne, ampak vendarle.

Moja tašča ima dva sina. Z enim sta bila od samega začetka ful poštekana, ful sta se imela rada, pustil se je vzgajati, bla je njegova joh in sploh mami. Drugi, mlajši, pa se ni maral stiskati k njej, ko je končno govoril, je jokal, ko je šel očka od doma in tulil po ure pred vrati "oči, oči", nje sploh upošteval ni. Se ji je kar srce trgalo. No, in tudi skozi odraščanje je bilo enako in šele sedaj, ko je star že 23 let, sta malo prišla skupaj. Ko ju gledam, mi je jasno, da je to zato, ker sta mama in ta sin res čisto druga karakterja in očitno pač nista prišla skupaj. Ne vem. Je pa res, da je vsak otrok čisto drugačen, tako da bo mogoče drugi čisto usekan nate. No, mogoče se mal mimo butnila s tem primerom, ampak po moje se take stvari kar dogajajo. Te pa čisto razumem, kako mora biti hudo, ker vem, koliko meni pomeni, da je moja mala taka crkljivka [sm=9nebesa.gif] Želim ti, da se sčasoma uštima tole. Ima pa tudi prijateljica 3-letno punčko, ki jo po dva dni prosi za poljubček, tamala pa odkimava.




Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2]