|
PIAF -> RE: Kdaj začnejo ubogati? (30.4.2006 21:17:52)
|
Ko besem vaše poste, se mi vaši otroci zdijo pa res pridni, ubogljivi, normalni. Moj devetnajstmesečnik je res naporen, zahteven, neubogljiv, tako da zvečer res (kot ti praviš Mika) padem v posteljo. Imam kar nekaj kolegic z otroci, a noben ni takšen. Vsi so bolj mirni, znajo ubogat...naš pa je pravi hiperaktivec. nonštop mu moraš biti "za riti", da si kaj ne naredi ali (bolje rečeno) kaj ne naredi komu!
Namreč kar iz ljubega miru najprej boža, potem pa kar vdari ali zgrabi za lice in drži in ne spusti, kot pitbul...groza, vam rečem! Tudi mamo in atija, čeprav sva v vzgoji dosledna in postavljava meje. Otroci so si tako različni, da tega enostavno ne moreš primerjat z drugimi ali nasvetov iskati v knjigi.....Namreč poskusila sva že vse od kreganja, do lepih besed, da se to ne dela, do šeškanja po riti, do vračanja istih bolečin, do hlinjenja joka, da me boli, šla sem tudi v drug prostor, do usmerjanja pozornosti drugam, do ignoriranja....še ostane kaj drugega? Mislim, da sva sprobala vse, a sedaj, ko vidiva, da nič ne pomaga, sva se sprijaznila in bova pustila času čas.
Otrok gre skozi različna obdobja razvoja, nekateri prej preidejo v fazo ipike, nekateri kasneje, nekateri nikoli itd.itd.
Starši pač po svojih najboljših močeh skušamo otroka vzgojiti v najboljšega. Ker najboljšega ni, se moramo z nekaterimi stvarmi pač sprijaznit.
jaz te popolnoma razumam, kako je, saj je naš tako aktiven, da mu nič ne uide, da ne govorim, kolikokrat mu moramo reči, da je nekaj AJS, on se celo smeji in zanalašč počne stvari, ki jih ne sme, od strani pa prefrigano opazuje, če ga gledamo. Najbolj še zaleže ignoriranje in čimveč VEN,VEN na sveži zrak!!!!
|
|
|
|