|
Anonimen -> RE: Slovenski klasiki (28.4.2006 15:34:41)
|
No jst sem lokal patriot.
Pri meni vodijo primorci:
Bevk: zakon, sploh neotroške. Kaplan Martin Čedrmac, boj slovenske duše za naš jezik. Meni je to nekaj najbl svetega. Pa če še 100 let živim v LJ bo to moj materni jezik - dialekt. Še za nobenga otroka nisem slišala, da bi bile njegove prve besede v knjižni Slovenščini.
Kosmač: njami. Pomladni dan - uau.
Rebula: ulala. Čepšrav je mal težek s svojimi judovskokrščanskimi začetki ala Jutri čez Jordan, V sibilinem vetru....
Gregorčič: Ma meni so kar vse lepe - pesmice mislim
Gradnik: berem ko me boli, ko pogrešam dom, ko se naveličam samote.... pesmi za mojo dušo
Paljk: značilno ironičen mnogokrat tud na svoj račun. Tudi zato mi je blizu. SAmoironija mi je ena izmed osebnostnih potez, ki me pri človeku najbolj privlačijo.
Trinko: kaj naj rečem, kr fajn.
Ostaloslovenski:
Ma jst mam rada vse.
No razen Cankarja - premlade nas posiljujejo z njim. Kaj hudiča naj si mislim ko mi v 5 razredu tupijo, da je zatajil mater. Jst sem ga takrat dojela kot največjega zločinca. V rangu vsaj Hitlerja. Kaj je groznega naredu, ker matere ni pozdravil. Ojej, zdej pa v jok, na drevo in vse igračke s sabo.
Pa Svetlane Makarovič ne maram. Njena poezija mi je GROZNA.
Eh sej počasi bom pršla skoz vse avtorje. No skoz vse knjige.
Kar se pa klasike in šole tiče. Mislim da šola predvsem priskuti klasike mulariji. No jst sem bla zmeri čudna in sem jih mela rada. Ampak za večino vem, da še Domačega branja ni prebrala. Krst pri Savici - ja zihr. Od 26 naj je prebralo buklo ene 6, vsi ostali so prepisali. Jst koza pa sem se celoten uvod še prostovoljno na pamet naučila, ker mi je bla pesem tak zakon. Meni je segel do srca.
Pa Lorelai sem se tud. K mi je bla tko lepa, pa Povodnega moža. Edino kar me je sram priznat je da sem se naučila sam prve 4 sonete Sonetnega venca, več sem omagala. Čeprav namen znati vse je pa bil.
|
|
|
|