|
Splišni -> RE: Disleksija (10.3.2009 14:41:25)
|
IZVIRNO SPOROČILO: entip
Vse tole mi gre že rahlo na smeh. Nekdo je strokovno ugotovil, da obstajajo ljudje, ki mislijo z desno polovico možganov, težko mislijo ampak so nadpovprečno inteligentni in sedaj skoraj ne poznam več človeka, ki nebi trdil, da ima prav on te lastnosti. Seveda pa s tem ignorirajo vsa par stotisoč let poznana dejstva, da več ko vložiš v znanje, več ga imaš. Nekdo se uči hitreje eno stvar, spet drugi drugo. Nekdo ima težave z učenjem pa nima težav pri nabiranju kariere spet drug nima težav z učenjem pa ga kariera sploh ne zanima itd.itd.itd. In seveda kar naenkrat imamo kup mam, ki so prepričane, da so njihovi otroci reveži, da rabijo posebno nego, specialno učenje in kakor sem (se mi zdi) nekje med temi obupajočimi posti zasledil rabijo poseben urnik in jedačo iz lešnikov.... ajej. Očitno prihajamo v čas, ko bo vsak dober izgovor tudi zares dober in, ko se nobenemu več ne bo potrebno truditi - seveda ob pogoju, da ga bomo vsi razumeli. In verjetno bo v službah kup ljudi, ki ne bodo mogli delati prav zaradi tega, ker bodo imeli potrdila, da so dislektiki.
No, naj vas ob mojem skromnem a (upam) dokaj provokativnem postu potolažim, da sem po vsem sodeč tudi sam dislektik. Lahko namreč dokažem, da sem se čez osnovno šolo prebijal s cveki, prav tako čez srednjo, na faksu je bilo malo lažje, ko sem doktoriral pa, skoraj bi rekel, otročje lahko. Pa ni to ravno nek fdv, filofaks, akademija ali dif. Med predavanji kolegov pogosto spim, ne ljubi se mi brati duhamornih knjig, neskončnih romanopisnih idej, težko se skoncentriram na ženine govore in nenehno me preganja občutek, da sem malo drugačen od drugih. Kaj čmo, grem po potrdilo!
Če bi imel otroka dislektika, ti tole tvoje pisanje niti malo ne bi bilo smešno. Sploh se ne zavedaš, kako si v svoji samohvali krivičen do teh otrok.
|
|
|
|