 |
RE: kako naj mu rečem, naj shujša
26.4.2006 18:41:34
|
|
|
|
Gina
|
Se podpišem pod Matovilčico. Ne bi mogla bolje napisat. Pa se strinjam tudi s Splišni.
Jaz vem zakaj nisem debela. Ker se nikoli nisem in se ne bom ukvarjala s tem, kaj naj bi ali ne bi pojedla. Jem ko mi paše in kolikor mi paše in ne jem, ko mi ne paše - enostavno poslušam sebe. VEDNO! V puberteti se mi je zdelo, da sem debela nekaj časa. Pa sem hotela hujšat. Obsedlo me je razmišljanje o hrani. Potem me je iz neznanega razloga minilo in od takrat naprej me je srečala pamet. Vedela sem v svoji duši, da če bom poslušala sebe, da ne more biti narobe, da bom na normalnih kilah.
In jaz mislim, da je z večino ljudi tako, da bolj kot razmišljajo, koliko morajo shujšati, bolj se počutijo krive za vsak grižljaj, ki ga naredijo. In to jih spremlja dan za dnem za dnem.....obsede jih. Nekateri res uspejo shujšat. Samo za kakšno ceno. Tečni ratajo. Pa ne vedo zakaj. Shujšali so, ampak niso srečni. Seveda, obseda jih misel, da ne smejo jesti. Neprestano jih to najeda v njihovi duši, ker duša ima drugačne potrebe, hoče vibrirat na drugih frekvencah, zdaj pa je prisilno nekje, kjer ji ne paše. Njihove energije gredo k vragu. In posledično se spet zredijo. In spet razmišljajo o hrani in se počutijo krive, ko kaj v usta dajo.....Tako vidiš....shujšaš lahko takrat, ko uskladiš svoje življenjske energije tja, kjer so srečne. Najprej moraš biti srečen (zadovoljen s svojim izgledom in telesom), potem posledično shujšaš. Če pa najprej shujšaš, potem pa ni rečeno, da potegne to srečo s sabo.
Aja, računaj še s tem, da nekateri ljudje nimajo notranjega feelinga, kdaj so siti in koliko jim paše in kdaj jim paše. Nekaterim vedno paše hrana. Tako so narejeni. Nekaj takega rabijo za dopolnitev tiste energije, ki jim fali. Torej morajo najti tisto energijo, ali če hočeš drugače - srečo - zunaj hrane, da bodo lahko nadomestili tisto hrano, ki jim paše, ki se ji ne morejo odpovedati.
Potem so še ljudje, ki jim presnova ali hormoni drugače delajo. V resnici nismo vsi narejeni točno za enake (kvazi idealne) kile na enako velikost. Vsako telo v resnici zahteva malo drugačno funkcioniranje. In ne moremo narave prisilit, da deluje drugače. Če hormoni ne delajo, ali če telo ne kuri, ima vzrok. Nekaj se v telo ne sprošča, kar bi se moralo. Ampak spet....telesu nekaj manjka - od zunaj. Torej ne moreš pomagati s shujševalno kuro, da boš dolgoročno dosegel normalno težo, ampak z nečim, kar bo spremenilo delovanje, presnovo ali kurjenje organizma ali pa izločanje kakega hormona.... Štekaš? Rešitev ni v hujšanju in odrekanju, ker dolgoročno ne pripelje nikamor (razen v neprestno obsojanje samega sebe, kadar sploh kaj ješ).
Aja, mene osebno kile na nikomer ne motijo. Niti malo. Ampak anonimna, če je to tebi tako zelo pomembno, potem imaš problem. Nič ni narobe, če je to tvoja vrednota. Ampak kot sem ti napisala.....normalne kile z normalnim počutjem in brez obsedenosti pridejo samo brez obremenjevanja z njimi.
|
|
|
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
ne morem več, tko da bo čez kakšne dva meseca še boljši ko bom še jaz motivacijo rabila 
pa bova skupaj malo 
in 
. 
A nej se še zaradi tega živciram?Njet,sam naj pride do tega(zraven pa mu bom še po živčkih skakala,vsak dan,da naj majn je)
Saj je anonimna omenjala pirček, kajne? No, po drugi strani je pa v tem tudi ena prednost, Anonimna...ko mu bo zrasel pirovski vampek, bo imel gor poličko za pir odložit.
